Treba se je vprašati, kaj jih med seboj diferencira in kako. Če vemo, da je na populacijski ravni zaupanje v politične strukture in politiko nasploh iz leta v leto nižje, volilna udeležba pa stagnira, je naivno pričakovati, da bi se mladi aktivirali na volitvah samo zato, ker jih politiki nagovarjajo prek družbenih omrežij ali Instagrama. Takšno podcenjevanje mladine pa žal ni redko.

Stranke ustvarjajo »osebne medije«

Vemo tudi, da je razumevanje mladih kot politično apatičnih precej zavajajoče in poenostavljajoče: nekateri mladi so politi

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.