V Angliji pri otrocih, starih manj kot pet let, opažajo več kot 1,5-krat več smrti kot na Švedskem. Podatki tudi kažejo, da je vzrok za to dejstvo, da se v Angliji rodi več otrok z nizko porodno težo, prezgodaj in s prirojenimi okvarami kot na Švedskem. Glede na podobno razvito gospodarstvo in univerzalno zdravstveno varstvo v obeh državah ni razloga, da tudi v Angliji ne bi dosegli podobno nizke stopnje otroške umrljivosti kot na Švedskem, menijo avtorji raziskave, ki so jo objavili v reviji Lancet.
Dejavnik, ki viša stopnjo otroške umrljivosti v Angliji, so tamkajšnje večje razlike v razporeditvi bogastva med ljudmi, kar vodi v slabše zdravje nosečnic iz skupin najbolj deprivilegiranih prebivalcev, tem pa se rodi več otrok prezgodaj in z nizko porodno težo. Če bi želeli znižati stopnjo otroške umrljivosti, bi v Angliji morali s pomočjo ukrepov javnega zdravstva izboljšati zdravje mater pred nosečnostjo in med njo ter zmanjšati razlike v razporeditvi bogastva med ljudmi.
»Velika Britanija ima enega najvišjih deležev otroške umrljivosti v zahodni Evropi,« je povedala vodilna avtorica študije dr. Ania Zylbersztejn z britanskega Inštituta za zdravje otrok Great Ormond Street. Pri otrocih, ki so rojeni prezgodaj ali z nizko porodno težo, je povečano tveganje za smrt, tisti, ki preživijo, pa pogosteje obolevajo za kroničnimi težavami ali so drugače ovirani.
V študiji so uporabili rutinsko zbrane podatke angleških in švedskih zdravstvenih inštitucij za rojstva med letoma 2003 in 2012, zdravstveno stanje novorojenčkov pa so spremljali do petega leta starosti. Ti podatki razkrivajo tudi starost mater, družinski socialnoekonomski položaj, trajanje nosečnosti, otrokovo porodno težo in morebitne okvare ob rojstvu. Vključili so več kot 3,9 milijona porodov v Angliji in več kot milijon porodov na Švedskem. Podatki so zajeli skupno 1927 umrlih otrok. V Angliji je umrlo 29 otrok v starosti od dveh dni do štirih let na 100.000 otrok, na Švedskem pa 19 na 100.000 otrok.
Pomembno zdravje mater
Na zdrav razvoj ploda med nosečnostjo vpliva dobro materino zdravje in to, da mati skrbi za zdrav način življenja. To pomeni, da ima primerno telesno težo, nima povišanega krvnega tlaka, okužb in kroničnih bolezni, se zdravo prehranjuje, ne kadi, ne pije alkohola ter ne jemlje drog. Podatki so razkrili slabše zdravje in več slabih razvad pri Angležinjah kot Švedinjah.
Velika Britanija je ena od zahodnoevropskih držav z največjimi razlikami v porazdelitvi družbenega bogastva. Med letoma 2003 in 2005 je imela petina najrevnejših prebivalcev Anglije sedemkrat nižje prihodke kot petina najbogatejših. Na Švedskem je ta razlika manjša in so imeli najrevnejši štirikrat nižje prihodke. Na osnovi teh podatkov sklepajo, da je v Angliji socialno deprivilegiranih več ljudi kot na Švedskem. Revščina se odraža tudi v slabšem zdravju in pogostejšem nezdravem načinu življenja, kar vodi pri nosečnicah tudi v prezgodnji porod in nizko porodno težo otrok.
Da bi presegli te razlike, avtorji študije predlagajo oblikovanje širokih populacijskih programov, ki bi izboljšali zdravje in socialnoekonomske okoliščine žensk pred nosečnostjo in med njo. Prof. Anders Hjern s švedskega Inštituta Karolinska pa ugotavlja, da so razlike v stopnji umrljivosti otrok med obema državama sistemske narave, zato tega problema ni mogoče rešiti zgolj znotraj zdravstvene oskrbe. K boljši statistiki na Švedskem nedvomno prispeva tamkajšnji široko zastavljen sistem blaginje, ki družinam že 50 let zagotavlja ekonomsko varnost, brezplačen in dostopen izobraževalni sistem, ki vključuje tudi vrtčevsko varstvo, ter številne javnozdravstvene programe za preprečevanje debelosti, kajenja in škodljive rabe alkohola. lo
