DZ je Goloba in ob njem še člana uprave Danila Grašiča iz uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) razrešil poleti 2012. Razrešitev je predlagala takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše, ker da sta prekoračila svoja pooblastila ter ravnala nevestno in nestrokovno.

Konkretno so se očitki nanašali na navedbe v pismih Banki Slovenije glede članov nadzornih svetov bank ter poslancem, sindikatom in medijem glede dokapitalizacije NLB. Javnosti, poslancem in interesnim skupinam naj bi posredovala informacije, za katere bi morala vedeti, da so domneve, prikazovala pa sta jih kot dejstva.

Golob in Grašič sta nato med drugim sprožila upravni spor, v katerem sta izpodbijala skladnost odločitve DZ z zakonom oz. zahtevala ničnost sklepa.

Upravno sodišče je 2013 presodilo, da sta bila sklepa DZ o njuni razrešitvi nezakonita in da so bile kršene njun ustavne pravice, ker tožnikoma ni bila dana možnost, da se izjavita o razlogih za razrešitev, kot je bila ta možnost dana vladi.

DZ je nato na Vrhovno sodišče vložil zahtevo za revizijo in to je revizijo dovolilo ter ji 2014 ugodilo, tako da je spremenilo izrek sodbe upravnega sodišča in zavrglo tožbo zoper sklep o razrešitvi. Sprejelo je tudi stališče, da s sklepom o razrešitvi ni bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi ter da pritožniku zoper sklep o razrešitvi ni zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu ne na podlagi zdaj že ne več veljavnega zakona o upravljanju kapitalskih naložb RS ne na podlagi zakona o upravnem sporu.

Golob se je na odločitev vrhovnih sodnikov pritožil na ustavno sodišče in to mu je zdaj ugodilo.

Odločilo je, da je bil 20. člen zakona o upravljanju kapitalskih naložb RS v neskladju z ustavo, ta odločitev pa se izvrši tako, da je zoper sklep DZ o razrešitvi dovoljen upravni spor.

Obenem so ustavni sodniki odločili, da se sodba Vrhovnega sodišča razveljavi in se mu vrne v novo odločanje.