Takoj po ameriškem izstopu iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom se je nevarno zaostril konflikt med Izraelom in Teheranom, ki se v Siriji že nekaj mesecev občasno spopadata. Izrael, ki hoče preprečiti iranski vojski, da bi ga iz Sirije ogrožala, je običajno agresivnejši. A v sredo zvečer, dan po novem smrtonosnem izraelskem napadu na iranske vojake in po omenjeni odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je prvič zgodilo, da so iranske rakete proti Izraelu poletele iz Sirije (doslej jih je tja iz Libanona izstreljeval Hezbolah). Tako vsaj trdijo v Tel Avivo, saj Iran odgovornosti ni prevzel. Šlo je za dvajset raket, ki naj bi jih izstrelili pripadniki iranske revolucionarne garde, cilj pa so bili položaji izraelske vojske na nekdaj sirski Golanski planoti, ki jo je leta 1967 zasedel Izrael.
Med Izraelci ni bilo žrtev tudi zato, ker je več raket prestregla protizračna obramba. Menda celo nobena od iranskih raket ni dosegla izraelskega ozemlja in ob 2. uri zjutraj so prebivalci v severnem Izraelu lahko zapustili zaklonišča. So pa v pripravljenosti na nove napade.
Silovit izraelski letalski in raketni odgovor
Izrael je takoj odgovoril s silovitimi letalskimi in raketnimi napadi na številne položaje iranske vojske, njena skladišča orožja in vojašnice v Siriji. Sirski observatorij za človekove pravice poroča o vsaj 23 mrtvih, pri čemer ni jasno, koliko je med njimi Irancev. »Udarili smo po skoraj vsej iranski infrastrukturi v Siriji,« je danes izjavil izraelski obrambni minister Avigdor Lieberman. »Naj vedo: kdor seje veter, žanje vihar. Upam, da je ta epizoda zaključena in da so dojeli sporočilo.« V izraelski vladi se med drugim hvalijo, da so uničili vsa iranska izstrelišča raket v Siriji. Če je to res, potem ima Izrael zelo dobro vohunsko mrežo.
Odgovor Irana je menda zdaj odvisen od znanega iranskega generala Kasema Sulejmanija, poveljnika najelitnejše enote revolucionarne garde. On naj bi odločal, ali bo prišlo do konflikta večjih razsežnosti ali pa bo Iran tako kot v prejšnjih mesecih prikrival svoje žrtve izraelskih napadov. Najbrž bo upošteval, da bi bilo izraelsko maščevanje spet nekajkrat hujše.
Grožnja nove velike vojne v regiji
Na ruševinah sedemletne sirske državljanske vojne torej grozi konflikt velikih razsežnosti med Izraelom in Iranom, čeprav to ne bi bilo v korist ne ene ne druge države. Izraelski premier Benjamin Netanjahu sicer pravi: »Bolje zdaj kot pozneje.« Za izraelsko vlado je nesprejemljivo, da ima Iran, ki je že večkrat grozil z uničenjem Izraela – resda bolj zato, da bi si pridobil Arabce, ne toliko z resnimi nameni – svoja vojaška oporišča v Siriji, tudi v neposredni bližini izraelske meje. Po ameriškem izstopu iz jedrskega sporazuma z Iranom pa jastrebi v Izraelu upajo, da se bo sedanji režim Islamske republike sesul. »To bi rešilo veliko problemov, saj je iransko ljudstvo dobro,« pravi minister za obveščevalne dejavnosti Yisrael Katz. Izrael bi že takoj lahko bombardiral jedrske obrate v Iranu, ki jih, če so inšpektorji Mednarodne jedrske agencije dobro opravili svoje delo, ni težko najti. Toda izraelski generali, ki so naklonjeni obstoječemu jedrskemu sporazumu z Iranom, so proti takšnim napadom. Podobno velja za izraelske obveščevalne službe. Drugače pa mislijo v demokratično izvoljenem knesetu, ki je pred enim tednom premierju Netanjahuju dal vsa pooblastila, da lahko sam, po lastni presoji in brez spraševanja poslancev napade Iran.
