Državna volilna komisija (DVK) je danes zavrnila še kandidatno listo stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije v volilni enoti Ljubljana Center. Stranka je namreč na listo uvrstila Mileno Babič, ki pa jo je v volilni enoti Ptuj kandidirala tudi SD. Zakon v takem primeru določa, da je veljavna le tista kandidatura, ki je bila vložena prej. To je storila SD. Toda DVK se danes ni odločila zgolj za izločitev kandidatke s Čuševe liste, pač pa za zavrnitev celotne liste, saj z izločitvijo Babičeve stranka v tej enoti ne izpolnjuje več zakonsko predpisanih spolnih kvot. Dva od šestih članov sveta DVK sta sicer menila, da je to nesorazmeren ukrep in glasovala proti.
»Jutri bomo vložili pritožbo na vrhovno sodišče,« je že napovedal Andrej Čuš. Vrhovno sodišče mora o sporu odločiti v 48 urah od prejema pritožbe. Nad ravnanjem Babičeve je Čuš šokiran. »Milena Babič je naša dolgoletna članica, do lani je bila tudi podpredsednica stranke Zelenih, šele v torek zvečer pa je sporočila, da bo kandidirala na listi SD,« je pojasnil. Babičeva je dala soglasje h kandidaturi obema strankama, zato Čuš trdi, da organi njihove stranke nikakor niso mogli vedeti, da je kandidatka dala soglasje tudi tekmecem, in zato napake niso storili oni.
Varovanje populacije, ki ima politični monopol?
»Naš problem ni enak kot problem Združene desnice ali Sloge in Združene levice, saj je volilna komisija enote Ljubljana Center potrdila našo kandidatno listo. Ta je bila vložena pravočasno in zakonito,« je rekel Čuš.
Spomnimo, volilni komisiji sta v minulih dneh zavrnili listi Primc&Kangler Združena desnica v novomeški in kranjski volilni enoti, saj stranka ni zadostila spolnim kvotam z ustreznim deležem žensk (vrhovno sodišče je že zavrnilo pritožbo stranke zaradi zavrnitve liste v novomeški enoti, pritožbo zaradi zavrnitve liste v kranjski enoti je Združena desnica vložila danes). Medtem pa je volilna komisija v celjski volilni enoti zavrnila listo koalicije Sloga in Združena levica, saj so imeli na listi preveč žensk – in torej prav tako niso zadostili spolnim kvotam.
»S tega vidika niso sporne ženske kvote, bolj pa je sporno zavračanje ženskih kandidatur z utemeljitvijo, da ne gre za ženske kvote, temveč za spolne, ki varujejo tudi položaj moških,« je zaplet za Dnevnik komentiral ustavni pravnik na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič. »Ta del posega v volilno pravico kandidatk in je po mojem mnenju sporen, nesorazmeren, saj varuje populacijo, ki ima politični monopol,« je dodal. »Ko posežete z zakonom v volilno pravico nekega kandidata zaradi spolne kvote, morate za to imeti veliko argumentov, da rešitev lahko prestane presojo US po strogem testu sorazmernosti. Pri tem ne vidim težav z utemeljevanjem sorazmernosti, ko gre za ženske kvote, ker je prepad med deležem žensk med volilci in deležem žensk med kandidati in še bolj med poslanci tako strašanski, da so posegi v pravice moških kandidatov vsestransko utemeljeni. Ko gre za spolno kvoto, ki naj bi branila tudi interese moških, kadar so na listi v manjšini (manj kot 35 odstotkov), pa ni tako, saj moški monopol v politiki nasploh in v parlamentu posebej nikakor ne opravičuje in še dolgo ne bo opravičeval omejevanja deleža žensk v posameznih volilnih enotah…« je pojasnil Ribičič.
Predstojnik katedre za ustavno pravo in tudi član DVK Saša Zagorc medtem pravi, da je namen spolnih kvot v zagotavljanju uravnoteženih kandidatur. »V nasprotnem bi se izničil namen svobodnih volitev,« dodaja.
SD stranka z največ ženskami
Zadoščanje zakonsko predpisanim kvotam (35 odstotkov na kandidatni listi) z ustreznim deležem žensk na listi sicer predvsem malim strankam, kot kaže, povzroča nekaj težav. Tako denimo več kot tretjina kandidatk na listi Stranke Alenke Bratušek kandidira v dveh okrajih, tudi Bratuškova sama. Tudi skoraj vsaka kandidatka Piratov kandidira v dveh okrajih (Pirati so sicer izjema, saj tudi večina moških kandidira v dveh okrajih). Pirati imajo najvišji delež žensk na svojih listah, toda izmed analiziranih tudi najmanj številne liste. Med strankami, ki nastopajo z 88 ali 87 kandidati, ima najvišjo, kar 46,6-odstotno, zastopanost žensk na listah SD. Čeprav bi ob 11 kandidatih v posamezni enoti kvotam zadostili s štirimi kandidatkami, jih imajo v vseh enotah vsaj pet, v celjski pa šest.
Sledi SDS s 44,3-odstotno zastopanostjo žensk na listah, pri čemer je na listi v novomeški volilni enoti kar sedem žensk – in tudi listi SMC v tej enoti – kar je najvišji zakonsko dopusten delež. Po zastopanosti žensk nato sledita SMC in LMŠ; slednja ima na državni ravni sicer skupno devet kandidatov manj kot SMC, ki nastopa s 87 kandidati, in tako tudi štiri ženske skupno manj na listah. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v minulem mandatu rada poudarila, da je bila odhajajoča sestava državnega zbora posebna tudi zato, ker je v poslanskih klopeh sedelo največ žensk od osamosvojitve naprej, kar 32 (35,6 odstotka), od tega jih je dobra polovica članic SMC. Kustec-Lipicerjeva na prihajajočih volitvah sicer ne kandidira več.
Novakova v dveh okrajih, Tomićeva ne
Levica je nekaj kandidatov (in poslancev) podvojila, denimo novinko Almo Rekić in dosedanjo ljubljansko mestno svetnico Natašo Sukič, ne pa tudi Violete Tomić. Tudi nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak kandidira v dveh volilnih okrajih, v okraju Ribnica ter Domžale I.
Toda kot je za Dnevnik opozorila sociologinja Milica Antić Gaber, spolne kvote zagotavljajo kandidaturo določenemu deležu žensk – ne pa tudi izvolitve. Sama izvolitev je bolj zapletena in predmet volilne matematike; stranke se namreč dobro zavedajo, da so v določenih okrajih njihovi kandidati z lahkoto izvoljivi (bodisi ženske ali moški), v drugih pa je njihova izvolitev praktično nemogoča.
