Levji delež predstavljajo državna sredstva, saj je resorno ministrstvo za nagrade prispevalo nekaj več kot 67.000 evrov, z naslova Bloudkovih nagrad se jih je nabralo 7500, Olimpijski komite Slovenije pa je dodal 16.600 evrov. Košarkarska zveza Slovenije je sama zbrala 28.820 evrov, s čimer je znesek zaokrožila na 120.000 evrov, da je vsak od košarkarjev lahko prejel po 10.000 evrov bruto nagrade.
S tem se končuje zgodba o košarkarskih nagradah, pri čemer se je več kot pol leta zatikalo predvsem pri višini nagrade za enega največjih športnih uspehov v zgodovini Slovenije. Tako košarkarji kot vodstvo zveze so bili namreč mnenja, da višina državne nagrade ni ustrezna.
Za primerjavo, Srbija je vsakemu igralcu, ki je v finalu izgubil proti Sloveniji, izplačala po 20.000 evrov, Španci, ki so morali Sloveniji priznati premoč v polfinalu, pa so dobili po 30.000 evrov, zato, kot pravijo, tudi na KZS niso pristali na 67.080 evrov nagrade države, ki bi znašala dobrih 5500 evrov na košarkarja.
Predstavniki države so v odgovoru poudarili, da je bilo zakonsko določeni nagradi s posebnim sklepom dodanih 50.000 evrov, poleg tega pa se je s podelitvijo Bloudkove nagrade košarkarjem zagotovila tudi pravica do pokojnine za izjemne dosežke.
