Danes je v Pjongjang zaradi priprav na vrh voditeljev ZDA in Severne Koreje prispel novi ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki je bil tam že pred dobrim mesecem dni, takrat še v vlogi šefa obveščevalne službe Cia. Režim v Pjongjangu je pokazal dobro voljo pred napovedanim zgodovinskim srečanjem, saj je izpustil tri zaprte Američane, ki so potem s Pompeom že odleteli v ZDA.
Najstarejši med njimi je 60-letni poslovnež in naturalizirani Američan Kim Dong Chul, ki so ga v Severni Koreji leta 2015 »zaradi vohunjenja« obsodili na deset let prisilnega dela.
Drugi je 56-letni Tony Kim, gostujoči profesor na Univerzi za znanost in tehnologijo v Pjongjangu, kjer se šolajo otroci severnokorejske elite. Aretirali so ga lani na letališču in ga obsodili zaradi »sovražne dejavnosti«.
Podobno velja za lani aretiranega Kim Hak Songa, na Kitajskem rojenega naturaliziranega Američana, ki je na isti univerzi v Pjongjangu poučeval kmetijstvo in je tudi evangeličanski pastor.
Izpustitev trojice je dobro znamenje pred vrhom, a vendar se zdi, da je dialog med državama težaven, saj Trump in Pompeo – v nasprotju z interesi in stališči severnokorejskega režima – zahtevata takojšnjo in popolno odpravo jedrskega orožja, brez česar nista pripravljena niti malo popustiti glede gospodarskih sankcij. Te so bile v zadnjem času zaradi sodelovanja Kitajske vse bolj učinkovite.
Kitajska ne bo gledala od daleč
Pompeo je priletel v Severno Korejo dan po tem, ko se je severnokorejski vodja Kim Jong Un vrnil s Kitajske, kjer se je nepričakovano spet srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Že konec marca je Kim Jong Un z vlakom obiskal Peking, kar je bil njegov prvi obisk v tujini, odkar je leta 2011 na oblasti nasledil pokojnega očeta. Tokrat je šel na Kitajsko z letalom, s čimer je morda hotel pokazati, da mu Singapur ne predstavlja težave za srečanje s Trumpom.
Kot pišejo kitajski časopisi, je severnokorejski diktator v pogovoru s Xi Jinpingom izrazil upanje, da bosta Pjongjang in Washington »vzpostavila odnos medsebojnega zaupanja« in »sprejela ukrepe za postopno in sinhrono« odpravo jedrskega orožja na korejskem polotoku.
Sama Kitajska je prav tako za postopno odpravo severnokorejskega jedrskega programa ob hkratni postopni odpravi gospodarskih sankcij. Xi Jinping je tako samo nekaj ur po tem, ko se je poslovil od Kima, v telefonskem pogovoru s Trumpom dejal, da »je treba upoštevati upravičene varnostne zahteve Pjongjanga«. Kitajska predvsem zavrača možnost, da bi Trump in Kim Jong Un brez njenega sodelovanja sklenila jedrski sporazum.
Kitajska bi vsekakor lahko igrala pomembno vlogo, saj bi lahko kot glavni gospodarski partner Severne Koreje jamčila, da bo Pjongjang uresničil sporazum. Ni še jasno, kakšen naj bi bil ta dogovor in kaj bo Pjongjang zahteval od Washingtona v zameno.
Dogajanje zbližuje tradicionalne nasprotnike
Zelo pomembno je te dni tudi skupno srečanje japonskega premierja Šinza Abeja, kitajskega premiera Li Kečjanga in južnokorejskega predsednika Muna Dže Ina v Tokiju. Gre za prvi obisk kitajskega premierja na Japonskem po letu 2011, kar kaže, da prizadevanje po diplomatskem reševanju jedrskega spora v Severni Koreji in tudi Trumpov protekcionizem zbližujeta tradicionalne nasprotnike.
Na srečanju v Tokiu so voditelji vseh treh držav dali vedeti, da so pripravljeni podpreti gospodarski razvoj Severne Koreje, ki ima zelo veliko rud in rudnin. Seul in Peking, ki sta veliko bolj spravljiva do Pjongjanga kot Tokio, nameravata Kitajsko in Južno Korejo povezati z železnico čez severnokorejsko ozemlje.
