Ob deseti obletnici predsedovanja EU je treba vseeno spomniti, da sta stranka SDS, takrat na oblasti, in njen predsednik v vlogi predsednika vlade Janez Janša zapravila nerazumljivo in neugotovljivo količino davkoplačevalskega denarja. Z dobesedno izsiljenim predsedovanjem EU (tudi iz Bruslja so nas opozarjali, naj ne hitimo) je bilo treba v prvi vrsti vsaj malo izničiti slavo Janeza Drnovška, ki je popeljal Slovenijo v EU in k Natu, in se vsaj za silo približati slavi Josipa Broza - Tita, ki je vodil ne samo 28 držav le skromnih šest mesecev, temveč 119 neuvrščenih držav skoraj dvajset let. Ob strahotnem razkošju prve konference neuvrščenih v Beogradu leta 1961 je Jugoslavija skoraj obubožala, vendar jo je vodilna vloga pripeljala skoraj na vrh sveta, kar so nesporno priznali številni najpomembnejši državni voditelji, ki so počastili Titov pogreb. Toda strahotni vložek v neuvrščenost si je Jugoslavija nekajkratno prislužila nazaj, saj je poslovno obvladovala veliko število azijskih in afriških držav.
Kaj pa je ostalo od predsedovanja EU? Malo, kajti predsedovanje ni imelo nobenih odmevov in je že zdavnaj pozabljeno. Koristi ni bilo ne političnih ne poslovnih, angleščina slovenskih šestmesečnih šefov EU pa je še vedno na psu. Ostali pa so velikanski dejanski in še večji izmišljeni stroški, od katerih je imela koristi samo ena stranka. Dolgoročno pa se je zgodila velikanska katastrofa. Že pred dejanskim predsedovanjem EU se je v strahu pred sramoto zaposlovalo na stotine novih državnih birokratov, na uradniške položaje, povezane z EU, se je dobesedno kopičilo na novo zaposlene. Njihova edina naloga je bila, da so bili nenehno na poti iz Ljubljane v Bruselj, kjer so morali le vzbujati pozornost in razlagati, da prihajajo iz Slovenije. Taktična zamisel »plašenja vran« v evropski prestolnici pa se ni končala leta 2008, kajti takrat povečan državni birokratski aparat še vedno vegetira v različnih oblikah po ministrstvih in državnih zavodih z edino resno nalogo, da so najglasnejši pri kričanju ob stavkah za večje plače državne uprave. Tudi zaradi njihove varnosti je moral Anže Logar v svojih poizvedovanjih o nastanku bančne luknje elegantno preskočiti strahotno zapravljanje pred predsedovanjem EU in med njim. Toda velika naložba v predsedovanje, rdeče preproge, razkošne sprejeme in trume prevajalcev se stranki SDS na volitvah 2008 ni obrestovala, zato je bilo treba vse skupaj pomesti pod preproge na Brdu in narediti vse, da očitki o razkošju predsedovanja ne bi zmotili tudi letošnjih volitev.
Je pa ostalo veliko število močno neolikanih in slabo izobraženih državnih uradnikov, ki bi se morali že zdavnaj vrniti v domače vasi, iz katerih so jih zaradi strankarskih potreb zvlekli v mesto in politično zasužnjili.
Kako je babi ostala brez avtomobila
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako avtoštop zamira, narašča pa iskanje prevozov po internetu, kako je babica ostala brez avtomobila, ker vozniško dovoljenje ni bilo podaljšano, kdo so najštevilnejši stanovalci primorskega gradu Rihemberk, kako Tone Fornezzi - Tof preganja zle duhove… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
