Več deset tisoč Armencev je šlo v zadnjih tednih na poziv vodilnega opozicijskega poslanca Nikola Pačinjana na ulice in zdaj je ta dosegel svoj cilj. Armenski parlament ga je včeraj z 59 glasovi od 105 izvolil za predsednika vlade. V prvem glasovanju 1. maja je dobil premalo glasov (45), ker so proti glasovali poslanci do zdaj vladajoče Republikanske stranke. Očitno se je zdaj del njih ustrašil, da bodo protestniki spet zavzeli ulice in blokirali ves promet v Erevanu, kot so storili na Pačinjanovo pobudo po glasovanju 1. maja.

Najbrž njegova izvolitev na čelo vlade ne pomeni konca politične krize, saj bo imel Pačinjan proti sebi večino poslancev v parlamentu, katerega legitimnost ni brez madeža, potem ko je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi lanskim parlamentarnim volitvam očitala več nepravilnosti.

Po zgledu Češkoslovaške

Tako imenovana žametna revolucija (kar je tudi izraz za prav tako miren prevrat na Češkoslovaškem novembra 1989), ki jo je vodil liberalno usmerjeni 42-letni Pačinjan, je pred dvema tednoma prisilila k odstopu premierja Serža Sarkisjana, voditelja republikanske stranke. Med drugim mu očitajo korupcijo in nepotizem, tajkunom naj bi omogočil, da so se polastili gospodarstva, medtem ko večina od treh milijonov prebivalcev te južnokavkaške republike živi v vse večji revščini.

Množične proteste je sprožila izvolitev Sarkisjana za premierja v parlamentu 17. aprila, potem ko se mu je 9. aprila iztekel mandat predsednika države. Postalo je jasno, da so bile ustavne spremembe leta 2015, ki so prenesle številne pristojnosti s predsednika na parlament in premierja, namenjene samo temu, da bi Sarkisjan obdržal oblast. To je Armence spomnilo, da je leta 2008 Vladimir Putin po dveh mandatih predsednika države presedlal na premierski stolček. Skratka, tako kot Putin naj bi si Sarkisjan, ki je še leta 2014 obljubil, da ne bo premier, prizadeval, da bo vladal v nedogled. Ko je 23. aprila tudi del neoboroženih pripadnikov vojske prestopil na stran demonstrantov, je Sarkisjan odstopil.

Pačinjan rad poudarja, da demonstracij niso vodile »ne ZDA, ne EU, ne Rusija«. Poleg tega že nekaj časa razglaša, da želi sodelovati tako z Rusijo kot z EU. Na tak način je hotel spodkopati že vnaprej pripravljeno razlago iz Kremlja, po kateri gre pri vsaki vstaji množic na območju nekdanje Sovjetske zveze za rovarjenje Zahoda. Armenci se trenutno res ne delijo na prozahodne in proruske, kot se je to zgodilo v Ukrajini leta 2014, Pačinjan pa se je vendarle večkrat zavzel za izstop Armenije iz Evroazijske gospodarske unije, v kateri so še Rusija, Kazahstan, Kirgizistan in Belorusija.