Zdi se, da je jezikovna disciplina v javni rabi še kar naprej popuščala, sicer ne bi nekdanji predsednik SAZU dr. France Bernik ob desetletnici državne osamosvojitve v Reviji o knjigi razmišljal nekako takole (navajam po svojih zapiskih): Nekritično sprejemanje tujih izrazov oblikuje svojevrstno jezikovno mešanico, nekakšno angloslovenščino… Jezik se začenja opremljati s tujimi izrazi, s sposojenimi nadomestki in postaja čedalje bolj iznakažen, tuje besede izrivajo že uveljavljeno slovensko izrazje… Vse to krni izrazno sposobnost in bogastvo slovenskega jezika. In sklepna misel akademika: »Skrb za jezik je eno osrednjih državnih, kulturnih, političnih in intelektualnih vprašanj zdajšnjega trenutka. To je skrb slehernega Slovenca, da o intelektualcih sploh ne govorimo.« Na javni tribuni Slovenski jezik in kulturna identiteta (maj 2003) je tekla tudi beseda o vzrokih za jezikovno nedisciplino. Takole je bilo rečeno: »Zmanjšani občutek za materni jezik kaže na krizo narodne identitete. Nekaj je v tem snobizma, nekaj jezikovne lenobnosti, nekaj pa pomanjkljive pretekle jezikovne in narodnostne izobrazbe.«

In tako imamo na eni strani spoznanja in opozorila pristojnih skrbnikov neoporečne slovenščine, na drugi pa »nedisciplinirane« javne govorce, ki razširjajo svojevrstno jezikovno mešanico. Eden takih je zagotovo zdravnik in novinar Andrej Stare, ki je za osrednjo TV-hišo komentiral hokejske tekme, ki so jih igrali slovenski hokejisti na nedavnem svetovnem prvenstvu. Novinar nas je nenehno posiljeval s tujim izrazom power play (v različnih povednih kombinacijah: Slovenija ima nov power play, v power playu so dosegli gol, to je že deseti power play na tem prvenstvu), čeprav večina spodobnih slovenskih športnih novinarjev tuji izraz opušča in ga nadomešča z domačima sopomenkama »številčna premoč« in »z igralcem več«. Moj profesor Miroslav Kališnik, ki niti slovenist ni bil (bil je zdravnik kot A. Stare), nas je učil, da je vse mogoče povedati v slovenskem jeziku. Zato ni nenavadno, če iz iste medijske hiše slišimo vest, da so na primer »Poljaki dosegli zadetek z igralcem več« ali da so na primer Angleži »s številčno premočjo dosegli zadetek«. Vsi pohvaljeni, Staretu pa »gol v power playu«.

Težko je verjeti, da domnevno elitni novinar osrednje slovenske televizijske hiše ne ve, kaj v domačem jeziku pomeni power play. Lahko le ugibamo, ali tujejezično afnanje korenini v snobizmu, jezikovni lenobnosti ali pomanjkljivi pretekli jezikovni in narodnostni izobrazbi, kot so vsiljeno rabo tujih izrazov označili na javni tribuni o maternem jeziku. Če komentator ne bi komentiral hokejskih tekem za osrednjo slovensko televizijsko hišo, bi še odmahnili z roko, saj smo od komercialk že vajeni vsega hudega, toda osrednji slovenski mediji imajo tudi pomembno poslanstvo: skrb za materni jezik. Očitno so nekateri komentatorji nedotakljivi in jim je vse dovoljeno.

Večina jezikovno neoporečnih novinarjev je opustila tudi tuja izraza ofsajd in tajmavt, le Stare se ju še oklepa. Vsaj buli (angl. bully) iz žargonskega hokejskega besednjaka je nadomestil s »sodniškim metom«. Vendar nekaj…

Silvo Kristan, Podkoren