Gre za prisluškovalno afero, v katero sta se z nedovoljenimi pogovori ujela tedanja slovenska agentka pred arbitražnim sodiščem za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško Simona Drenik in tedanji slovenski arbiter Jernej Sekolec.
Prisluhi so na dan prišli julija 2015 in povzročili precejšnje zaplete v arbitražnem procesu; Hrvaška se je odločila za enostranski odstop iz postopka, potem v njem ni sodelovala, prav tako še vedno zavrača izvršitev razsodbe.
Vprašanje, ali bo SLovenija kdaj dobila povrnjene stroške
Arbitražno sodišče je potem v novi sestavi sicer nadaljevalo delo in vmes odločilo, da je Slovenija s temi pogovori kršila postopek, a ne v taki meri, da bi to ogrozilo mandat sodišča, da dokonča delo. Sodišče je nato junija lani izreklo končno razsodbo, med drugim pa je Sloveniji naložilo plačilo dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi podaljšanja postopkov kot posledice te afere. Slovenija je tako morala založiti tudi za hrvaški delež stroškov, vprašanje pa je, ali jih bo kdaj dobila povrnjene.
Ob aferi je slovenska policija sprožila preiskavo tako glede tega, kdo je prisluškoval, kot tudi morebitno kazensko odgovornost vpletenih slovenskih predstavnikov v afero. S preiskavo se je ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in njen podpredsednik Matej Tonin, sicer predsednik stranke NSi, je med ponedeljkovim predvolilnim soočenjem na TV Slovenija zadevo izkoristil za napad na zunanjega ministra in prvaka DeSUS Karla Erjavca.
Vprašanje, kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, uradno še vedno ostaja brez odgovora.
Iz NPU so za STA danes pojasnili, da so od okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani oktobra lani prejeli »naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zoper tri javne uslužbence zaradi kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev v povezavi s telefonsko komunikacijo o arbitražnem postopku«. S tem naj bi bil okrnjen ugled Slovenije ter povzročena velika materialna škoda, saj naj bi morala Slovenija dodatno plačati nadaljevanje arbitražnega postopka, kar je Sloveniji povzročilo oškodovanje javnih sredstev.
Eden od očitkov se je nanašal tudi na uradno osebo, ki naj ne bi ukrenila vsega potrebnega, saj pristojnim organom ni naznanila suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. A NPU je po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih novembra lani na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo, ker da ni bilo podlage za podajo kazenske ovadbe, so sporočili iz NPU.
Podobno so maja lani ocenili glede sumov storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
So pa v NPU že maja 2016 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali »kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje«. Predkazenski postopek še vedno poteka s ciljem izsleditve storilca kaznivega dejanja, so sporočili.
Vprašanje, kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, tako uradno še vedno ostaja brez odgovora.
