Nobelova nagrada: majhna težava za literaturo, velika za gospode
Nedavna odločitev Švedske akademije, da zaradi »zmanjšanega javnega zaupanja« ne podeli letošnje Nobelove nagrade za književnost oziroma razglasitev dobitnika prestavi na prihodnje leto, pomeni zgolj to, kar je v tej (resda nekoliko diplomatsko medli) izjavi dejansko povedano: da je akademija kot ustanova v resni krizi in da njenim članom (verjetno pa tudi njenemu pokrovitelju, švedskemu kralju) v tem trenutku ni povsem jasno, kako ob vseh nakopičenih težavah vsaj za silo ohraniti ugled elitne institucije, ki sicer v osnovi skrbi za ustrezno kondicijo švedskega jezika ter s tem povezane naloge, poleg teh pa ji je izumitelj dinamita v oporoki zaupal še vsakoletno izbiranje osebe, ki je človeštvu zapustila izjemne literarne dosežke. Z odlogom podelitve si je tako akademija kupila nekaj časa, da strne svoje vrste in malce pokrpa svojo javno podobo, zlasti pa možnost, da se bo razburjenje (sploh švedske) javnosti do takrat nekoliko poleglo.
Razlog, da najprestižnejša svetovna nagrada za literaturo, katere globalno odmevnost, vsaj če se omejimo na priznanja za umetniške stvaritve, dosegajo samo še films...