Že zdavnaj so dokazana vsa ključna dejstva o odmevnem umoru, ki se je zgodil 4. oktobra lani v Mariboru. Obdolženi Senad Softić je hladnokrvno dejanje tudi večkrat priznal. Kljub temu pa sodni primer, ki je od februarja v fazi izreka kazenske sankcije, še ni dočakal obsodbe. Prvostopenjski razplet zavirata obramba, ki poskuša omiliti višino kazni z izgovarjanjem na domnevno načeto duševno zdravje obdolženca, in predsedujoča sodnica Andreja Lukeš, ki takšnim predlogom obrambe skoraj vedno ugodi.
Danes je nadaljevanje naroka prestavila na junij, ker je sklenila pritegniti kliničnega psihologa in psihiatra. Slednji bo spisal mnenje o tem, ali je bil morilec s Titove ceste sposoben razumeti pomen svojega dejanja in ali je imel svoje ravnanje v oblasti, ko je umoril 52-letnega Rada Mitrovića. Vanj je z dvema pištolama sprožil kar 28-krat. Višji tožilec Darko Simonič je na predobravnavnem naroku predlagal izrek 27-letne enotne zaporne kazni zaradi umora in povzročitve splošne nevarnosti.
Sodnica je na današnjem naroku zaslišala Softićevo zdravnico Bisero Chekovikj. Maja 2016 je bolnika napotila na psihiatrični pregled, ker mu je diagnosticirala prilagoditveno motnjo. »Takšno motnjo ima tretjina pacientov, ki obiskujejo družinsko ambulanto,« je pojasnila. Psihiater je Softiću diagnosticiral blago depresijo.
Žalosten, ker ga je zatožila trpinčena soproga
Otožen je bil zaradi bivše soproge, ki jo je več kot 25 let pretepal, ji grozil, jo zmerjal in ji povsem neutemeljeno očital prešuštvovanje. Trpinčena ženska ga je maja 2016 prijavila zaradi nasilja v družini in policiji zatožila, da soprog nezakonito poseduje cel arzenal orožja. Skupaj s hčerama je nato pobegnila od doma in se odselila k sinu v ZDA. Od takrat si jo je obdolženi prizadeval izslediti in umoriti, hkrati pa je zasledovati Mitrovića, ker si je povsem neutemeljeno vtepel v glavo, da je imel razmerje z njegovo ženo.
Kot priča obrambe je nastopil še obdolženčev bratranec. Povedal je, kako je Softić v ranem otroštvu najprej ostal brez mame, kmalu zatem pa je njegovega očeta ustrelil sosed. »Slišal sem, da naj bi umrl v Senadovem naročju,« je povedal bratranec. V mesecih pred umorom mu je obdolženi večkrat potožil, kako naj bi ga izdala žena in otroci, bratrancu pa je omenjal tudi Mitrovića, za katerega je sumil, da je naščuval njegovo ženo, da ga je prijavila policiji.
Mislil je, da se mu žrtev posmehuje
Ta motiv je izpostavil tudi Softić. »Prepričan sem, da me je prijavila na pobudo Mitroviča,« je trdil in vztrajal, da umora ni načrtoval. »Zaradi njene izdaje sem bil neizmerno žalosten, psihiater pa ni prepoznal, v kako slabem stanju sem. Če bi me ustrezno zdravil, do tega ne bi prišlo. Podoživljal sem svojo mladost, ko me je izdala mati in so mi ubili očeta. Mitrović mi je vzel družino. Tega nisem zdržal, vedno bolj sem bil jezen nanj, mislil sem, da se mi posmehuje. Nisem imel več volje do življenja. Od žalosti se mi je zmešalo, sicer tega ne bi storil,« se je izgovarjal.
