Ministrstvo za izobraževanje je pred lansko ponovno uvedbo vajeništva predvidevalo, da se bo v vajeniške programe na leto vključilo okoli 200 dijakov. Tudi ta dokaj neambiciozen načrt je bil očitno preveč optimističen. Medtem ko se je za vajeništvo lani odločilo le 53 dijakov (trenutno se jih šola 59), jih glede na prijave tudi v prihodnjem šolskem letu ne bo bistveno več – zgolj 72. Podatek je še toliko bolj skrb vzbujajoč ob dejstvu, da so podjetja do zdaj prijavila okoli 1250 prostih učnih vajeniških mest.

Po ocenah Alojza Kovšce iz Obrtne zbornice Slovenije (OZS), sicer tudi predsednika državnega sveta, je za tako »velik razkorak med ponudbo in potrebami gospodarstva« krivo šolsko ministrstvo. »Zbornice in šole se po najboljših močeh trudimo privabiti kadre, močno pa pogrešamo koordinirane akcije. Ministrstvo ni izvedlo niti ene medijske promocije, kar kaže, da se je celega projekta lotilo s figo v žepu,« je ogorčen Kovšca, ki meni, da se je šolsko ministrstvo z uvedbo vajeništva potrudilo le toliko, da je izobraževanju zagotovilo dodatna evropska sredstva. Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okvir katerega sodi tudi pilotna izvedba vajeništva, je namreč do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega 2,1 milijona evrov evropskih sredstev.

Da bi bilo treba ponovno uvajanje vajeništva promovirati intenzivneje, so prepričani tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Vajeništvo uspeva v državah, kjer močno deluje nacionalno partnerstvo za vajeništvo. Enako velja za partnerstva na regijski ravni. Veliki podpori vajeništvu, ki jo čutimo v gospodarstvu, mora slediti tudi podpora na vseh drugih področjih,« meni Andreja Sever z GZS.

Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da za promocijo nimajo zagotovljenih proračunskih sredstev. Bo pa Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje v ta namen v naslednjih dneh izvedel javni razpis. Nizek interes za vajeništvo na ministrstvu pripisujejo temu, da gre za novost, zato večjega zanimanja po njihovi oceni realno tudi ni bilo pričakovati.

Dober glas se širi v deveto vas

Da vsaka novost terja čas, ugotavlja tudi Fani Al Mansour, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad. »Smo na pravi poti. Zato sem prepričana, da bo vsako leto več prijav in da bo vajeništvo ostalo,« pravi. Svoj optimizem gradi na vse večji prepoznavnosti vajeništva in »prenosu pozitivnih informacij«. »Ko učenci in dijaki od tistih, ki opravljajo vajeništvo, izvedo, kako ta poteka, kakšen je odnos mentorjev in kakšne so prednosti, ki jih ponuja vajeništvo, ne nazadnje tudi za nagrado, se lažje odločijo za vpis,« pojasnjuje Al Mansourjeva. Glede na to, da so imeli za Bežigradom na začetku letošnjega šolskega letu štiri vajence, med letom pa se jih je priključilo še pet, ocenjuje, da bo končno število prijav za vajeništvo v Sloveniji vsaj za 20 višje, kot je sedaj.

V letošnjem šolskem letu vajeniško izobraževanje opravlja pet poklicnih šol, poteka pa v 26 podjetjih. Največ, 27 dijakov, se je lani vpisalo v program oblikovalec kovin-orodjar, 14 v gastronomske in hotelirske storitve in 12 v program mizar. V program za kamnoseke se ni vključil nihče. V šolskem letu 2018/19 se bo program razširil. Vajenci lahko na 16 šolah izbirajo med osmimi programi – ob štirih, ki so bili v ponudbi že lani, se bodo lahko izobraževali tudi za papirničarje, steklarje, strojne mehanike ter slikopleskarje-črkoslikarje.

Na ministrstvu ne načrtujejo sprememb zakona

V OZS, kjer so na predlog zakona o vajeništvu lani v državnem svetu podali tudi veto, še naprej opozarjajo, da je predlog zakona slab in nedorečen. »Zakon meša dva nasprotujoča si koncepta – vajeništvo kot obliko delovnega razmerja in kot izobraževanje –, ob tem pa predvideva vključevanje popolnoma različnih populacij, poleg dijakov tudi zaposlenih in brezposelnih odraslih,« pojasnjuje Kovšca.

Poleg izločitve odraslih se zavzemajo tudi za to, da bi postalo vajeništvo »vertikalno prehodno«, kar pomeni, da se vajenčeva karierna pot ne bi končala že v srednji šoli, ampak bi imeli možnost dobiti tudi višjo izobrazbo. Še naprej predlagajo, da bi lahko vajenci v posameznih dejavnostih, na primer gostinstvu in pekarstvu, delo opravljali tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih. Nagrade, ki znašajo od najmanj 250 evrov neto mesečno v prvem letniku do najmanj 400 evrov v tretjem, bi morale po njihovem postati davčno priznan odhodek delodajalca, financiranje vajeništva pa bi bilo treba urediti sistemsko, tudi za čas po koncu pilotnega projekta v letu 2021. Do takrat namreč država delodajalcu sofinancira del nagrad za vajence in mentorja, ob tem pa sama v celoti krije socialne prispevke vajencev ter njihov prevoz in prehrano.

Na ministrstvu pravijo, da bo sistem vajeništva ostal enak tudi v naslednjem šolskem letu. Izvajanje vajeništva bodo spremljali. Ali so morda potrebne spremembe zakona, se bo po njihovem lahko videlo šele čez nekaj let.