Ko je leta 1906 magister farmacije Andrej Bohinc na križišču Prešernove, Rimske in Tržaške ceste odprl lekarno Pri zlati kroni, je bila to šesta lekarna v mestu. Strankam so izdajali zdravila na recept, obiskovalci pa so lahko dobili že pripravljena zdravila, pa tudi pripravke, ki so jih izdelovali v lekarni. Čeprav se je lekarna od takrat preselila v stavbo blizu prvotne lokacije in nekajkrat zamenjala tudi ime, se je lekarniška dejavnost v tem delu mesta, ki ga meščani zdaj poznajo kot Trg mladinskih delovnih brigad, krajše tudi Trg MDB, ohranila vse do danes.

Lekarna Mirje na Trgu MDB 2 je danes enota javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Od 3. oktobra 2011 je bila zaprta, a v zavodu so zdaj, po šestih letih in pol, končali s temeljito prenovo prostorov. Lekarniška dejavnost bo tako v tej arhitekturno zanimivi stavbi znova zaživela.

Ob praških mešal tudi glave deklet

Zgodovina lekarniške palače na vogalu Prešernove in Rimske ceste je tako tesno povezana z Andrejem Bohincem, kmečkim fantom iz Zapog pri Smledniku. Po končanem študiju farmacije na Dunaju je izkušnje nabiral v ljubljanskih lekarnah, dokler ni zaradi želje, da bi bil čim bliže svoji tedanji ljubezni, zaprosil za koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti v prostorih, kjer je bila kasneje priljubljena ljubljanska gostilna Lovec. »Mladi, brkati zapeljivec je marsikateremu ljubljanskemu dekletu poleg praškov – za to in ono – zmešal tudi glavo. Najbolj baronici Valeriji Helversen von Helvershaim, hčeri barona, ki je užival pokoj v Gorupovi hiši na Rimski cesti 9,« je o Bohinčevem razlogu za prijavo na razpis mestnih oblasti za odprtje šeste lekarne v mestu, ki jo je nato poimenoval Pri zlati kroni, v knjigi Usode ljubljanskih stavb in ljudi zapisal Bogo Zupančič. Ljubezen z baronico zaradi neodobravanja njenega očeta ni zacvetela, se je pa Bohinc leta 1910 poročil z učiteljico Pavlo Zavašnikovo.

Po lekarnarjevi smrti je prav ona naročila, da so na travniku nasproti lekarne zgradili novo stavbo, v katero je nato leta 1930 preselila lekarno in jo poimenovala A. Bohinc in nasledniki. Spomladi leta 1941 je nato vodenje lekarne prevzel sin Pavel Bohinc, ki je diplomiral na zagrebški farmacevtski fakulteti. »Ponosna mati je takrat naročila mogočni podzidek iz podpeškega kamna, na vseh petih izložbah pa so se izmenično zasvetile pozlačene črke Lekarna in francosko Pharmacie,« med drugim piše Zupančič.

Od leta 1948 Lekarna Mirje

A druga svetovna vojna je kmalu zatem zarezala tudi v življenje družine Bohinc in po vojni je bila leta 1948 ustanovljena Lekarna Mirje. Ta je zdaj enota javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Vrata lekarniške palače so bila od oktobra 2011 zaprta, v zavodu pa so zdaj končali s skoraj 300.000 evrov vredno obnovo, v sklopu katere so prenovili vse prostore 166 kvadratnih metrov velike lekarne, izdelali dodatno opremo, v oficini pa restavrirali originalno pohištvo. Uredili so tudi dva prostora, ki bosta namenjena izvajanju študentske prakse ljubljanske fakultete za farmacijo. Le umetelno posodje, v katerem so na lekarniških policah nekoč hranili zdravila, bodo tako zdaj spet zamenjale sodobne škatlice z zdravili.

»V Lekarni Ljubljana se zelo dobro zavedamo pomena ohranjanja kulturne dediščine in ponosni smo, da smo v Lekarni Mirje uspeli restavrirati originalno pohištvo in s tem prepletli zgodbo današnje sodobne lekarne z zgodbo lekarne iz samega začetka delovanja, ki sega v leto 1906,« je zadovoljen direktor zavoda Marjan Sedej. Prepričan je, da z obnovo niso zgolj zagotovili lažjega dostopa do zdravil in ostalih izdelkov za ohranjanje zdravja meščanov, ampak »smo ohranili delček zgodovine, ki je neprecenljive vrednosti tudi za vse naslednje generacije.« Prenovljeno lekarno bodo odprli v torek, 8. maja.