Vročico pred konferenco PODIM, ki bo tradicionalno v Mariboru potekla 15. in 16. maja, dviguje že današnji nastop finalistov za naziv slovenski startup leta pred izbirno komisijo, ki jo sestavljajo podjetniki in investitorji. Kandidate so tokrat izbirali zgolj s seznama nominiranih podjetij, ki so jih predlagali deležniki, ki sestavljalo slovenski startup ekosistem. Pogoji za nominacijo so bili, da podjetje ni bilo ustanovljeno pred 1. januarjem 2015 in ni prejelo večje A-investicijske runde, kar pomeni okoli pol milijona evrov.
Dan D za finaliste
Med 13 nominacijami bodo danes pred člane izborne komisije v Tehnološkem parku Ljubljana stopili predstavniki petih startup podjetij finalistov. To so Gotoky, ki omogoča komuniciranje brez telefonskega omrežja, finalist izbora že leta 2016, Smart Optometry, idrijsko podjetje, ki je specializirano za razvoj digitalnih rešitev, namenjenih za zdravje oči, Event Registry, sistem za spremljanje globalnih medijev v realnem času, ki so ga razvili na Inštitutu Jožefa Stefana, Maglev audio, ki je izdelal lebdeči gramofon, in Next, ki ga poznamo po platformi Beeping, ki omogoča naročanje čistilnega servisa. Katero podjetje bo na že enajstem izboru startup leta prepoznano za najboljše in bo nasledilo celjski VIAR, bo znano ob zaključku prvega dneva konference, 15. maja.
Z energijo gazele
Iniciativna Start:up Slovenija, ki je nosilka organizacije konference PODIM, je tudi uradna evropska startup ambasadorska. S povezovanjem startup ekosistema je v zadnjih letih PODIM dvignila na raven največje tovrstne konference na območju Alpe-Adria in zahodnega Balkana. Vnovič pričakujejo več kot 800 udeležencev, v poseben katalog pa so uvrstili kar 164 startupov iz več kot 30 držav. Organizirali bodo tudi okoli 500 individualnih sestankov startupov z investitorji ter uveljavljenimi podjetniki.
Letos na PODIM kot partner sodeluje tudi DEWESoft, zlata gazela 2012, ki želi prek tovrstnega sodelovanja poudariti pomen spodbujanja podjetništva med mladimi na lokalni ravni, kot so to storili sami z ustanovitvijo pospeševalnika Katapult.
Da je podpora razvoju zagonskih podjetij nujna tudi na sistemski ravni, v startup skupnosti sicer poudarjajo že nekaj let, se je pa tokrat prvič zgodilo, da se je vlada lotila reševanja konkretnih ovir. Na seznamu, ki ga je sestavila startup skupnost pred letom dni in ga predala premierju Miru Cerarju, je bilo sicer 34 ovir, po pregledu – nekatere so bile že odpravljene, nekatere pa so sistemske narave in jih ni mogoče rešite le za startup podjetja – jih je ostala na seznamu samo še polovica. Te so skupaj s predlogi za njihovo rešitev zapisali v akcijskem načrtu Slovenija – dežela zagonskih podjetij, ki ga je vlada sprejela 21. marca.
Podjetja sprememb še ne čutijo
Bistvenih izboljšav še ni. Zakon o spodbujanju investicij, v okviru katerega bodo na voljo tudi ugodnosti za startup podjetja, je sprejet, trenutno vzpostavljajo njihov register. Da bodo lažje zaposlovali tujce, morajo počakati na spremembo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, poteka pa že tudi projekt eBDP, ki naj bi omogočil digitalizacijo postopkov zaposlovanja. Rešitev nagrajevanja zaposlenih z opcijami, ki so sicer uveljavljen mehanizem v startup svetu, je predvidena s spremembo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Prav tako naj v prihodnosti tujim vlagateljem ne bi bilo treba osebno hoditi v Slovenijo na ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja, vendar pa mora naša država prej zagotoviti veljavnost videoidentifikacije. jpš
