Naj predstavljanje G8 Tehnološkega parka Ljubljana začnemo kar z EKWB, v katerem bije srce gazele. To je komaj desetletje staro podjetje s sedežem v Komendi, ki bi moralo biti na zemljevidu vseh, ki imamo tehnična znanja ter iščemo vrhunsko ekipo z globalnim dometom. In v čem so drugačni?

Povprečni Slovenec je »taužent kunstler« – vseh 1000 obrti hoče opraviti sam, ker je seveda v vseh tisočih prav on najboljši. Smo narod solo talentov: vrhunski smučarji, skakalci, strelci, judoisti… Ekipni športi nam dišijo mnogo manj. Podobna slika je tudi v podjetništvu. Vsak želi biti izbranec, edini zaslužen, sveta trojica v eni osebi.

EKWB s svojo zgodbo dokazuje, da je mogoče preseči to lastnost. Na začetku je bil Edvard König, študent z vrhunsko tehnološko idejo. Ker je vedel, da ve o poslu premalo, se ni odločil, da bo vse izpeljal sam, ampak da bo za svojo desno roko vzel Matjaža Krča, poslovnega angela in virtuoza za razvoj podjetij. Nastala je ekipa, ki je imela obe krili – vrhunski tehnološki produkt ter vrhunsko poslovno miselnost. Letalo je lahko vzletelo.

Kaj počnejo? EKWB proizvaja premium tekočinske hladilne sisteme za zahtevnejše osebne računalnike (igralništvo, rudarjenje…) in industrijske računalnike. Na področju hlajenja grafičnih kartic se je EKWB zasidral kot luksuzna znamka med tekočinskimi tehnikami. Utirajo nove smernice na globalnem trgu, ki so mu doslej vladale zračne hladilne tehnike, torej predvsem glasni ventilatorji.

Blagovno znamko so gradili že od vsega začetka. Rast je bila zato sicer počasnejša, dobivali so ponudbe, da bi izdelke proizvajali pod tujimi blagovnimi znamkami (tako imenovan white label), a so te ponudbe zavračali. Vedno so hoteli vsaj partnersko oblikovanje blagovnih znamk in po osmih letih garanja je njihova blagovna znamka za vodno hlajenje postala najbolj poznana na svetu. Sedaj jih globalni velikani vabijo, da bi skupaj razvijali izdelke.

Ko sedim z Edvardom Königom in Matjažem Krčem, me njuno sožitje spomni na Sandija Češka iz Studia Moderna. Pred leti je na srečanju rekel, da je uspel zato, ker je znal poslušati druge. Slovenci smo svetovni prvaki v tem, da ne poslušamo drugih.

Edina stvar, ki prekaša slovensko neposlušanje, je, da ne znamo govoriti. Ko se ti dve lastnosti združita, se znajdemo v pogovorih, ki so kot surrealizem. Zakaj? Slovenci smo znani po tem, da svoje bistvo povemo šele na koncu dolgega monologa. Nikdar na sredini ali na začetku. Ne, poslušalca raje mučimo in ga peljemo skozi 15 miselnih labirintov, da je na koncu že utrujen, iztrošen in le še pomaha z belo zastavico. Po drugi strani pa, ko poslušamo, že po štirih sekundah nehamo poslušati in začnemo razmišljati o svojem odgovoru.

Dajmo to dvoje skupaj: prvi Slovenec govori in šele v peti minuti pove, kar je hotel povedati, drugi Slovenec pa mu odgovarja na tisto, kar je slišal v prvih štirih sekundah, in nima prav nobene zveze z bistvom. Ves pogovor je iztirjen in ob vsaki repliki zavije v še bolj čudno smer… Vse je videti kot psihadelična slika Salvadorja Dalija. Mi smo umetniki, ki znamo zgraditi babilonski stolp kar brez opeke, in to dva ali tri na dan. Dva v službi in enega z ženo.

Ali je bistvo res očem nevidno? Ne, ni nevidno – le našim ušesom je neslišno. Ker nočemo poslušati do konca, ker ne znamo bistva povedati na začetku in ker nočemo sprejeti drugih v svoj načrt »božjega kraljestva«. Torej, brez »taužentkunstlerjev«, brez babilonskih stolpov, s poslušanjem drugih – to je lekcija, ki jo je EKWB razumel, in z njo uspel. Okoli sebe zbirajo najboljše ljudi – boljše od sebe –, zato so lahko tudi vedno boljši. Tega se lahko od njih naučimo tudi kot država.

Če iščete dobro podjetje za svojo kariero, je EKWB vsekakor dobra tarča. Poznamo jih tudi od znotraj, ker se njihovi vodstveni kadri poleg vodij iz drugih TopTech/G8 podjetij šolajo v naših programih menedžmenta. In zato lahko z gotovostjo rečemo, da so podjetje, ki razvija in vlaga v svoje ljudi. Ni vprašanje cena, ampak rezultat, ker hočejo ostati na vrhu. Tukaj pojemo isto pesem.

Dr. Jernej Pintar

graditelj tehnološke skupnosti v Tehnološkem parku Ljubljana