Dober teden dni je do razglasitve novega zagonskega podjetja oziroma startupa leta, ki bo nasledil lanskoletnega zmagovalca – podjetje VIAR. Da so dobili naložbo, so ga morali odpreti v Seattlu, tako kot še nekaj drugih slovenskih start-upov, a srce podjetja, ki ima torej uradno sedež v Delawaru, bije v Celju.
Stvar je precej preprosta in logična, hkrati pa predstavlja še en opomnik slovenski vladi, da morata biti podporno okolje in slovenska zakonodaja za mlada hitrorastoča podjetja, ki za globalno rast potrebujejo izdatnejši denar, prilagodljivejša. V nasprotnem primeru bo še naprej veljalo prepričanje, da tujci zaupajo slovenskim startupom in njihovim ekipam, ne pa tudi slovenskemu okolju. Samo lani so slovenska zagonska podjetja po podatkih Silicijevih vrtičkov zbrala skoraj 140 milijonov dolarjev naložb, od tega 90 odstotkov v tujini.
Tujci postavljajo jasne pogoje
VIAR, ki je februarja zaokrožil tretje leto delovanja, ima za seboj dve izdatnejši razvojni naložbi, a bo tudi v prihodnje iskal denar za svoj globalni razvoj po vsem svetu. V ZDA in Evropi namreč uspešno poleg očal za virtualno resničnost prodajajo viar360, platformo, ki omogoča, da lahko kdor koli brez programiranja s fotografijami in videoposnetki ustvari zgodbo v virtualni resničnosti, saj lahko z njo uporabniki urejajo, delijo ter analizirajo 3D- oziroma 360-stopinjske posnetke.
»Delaware C-corp je svetovni standard za zagonska podjetja. To območje ima največ sodnih praks na tem področju, kar pomeni, da so vlagatelji v primeru odklonov od pogodb ali celo spora na varni strani, problemi pa se hitreje razrešujejo. Sicer pa ti že na začetku povedo, da če nimaš podjetja odprtega v Delawaru, naložba odpade,« pojasnjuje Jernej Mirt, ob Blažu Zafošniku in Marku Mundi soustanovitelj in direktor podjetja. Pred letom dni so prejeli drugo naložbo v višini pol milijona dolarjev, v kateri je sodelovalo več ameriških poslovnih angelov, investicijski sklad podjetja Perkins Cue in Kolektor Venture.
Korporacije jih same poiščejo
VIAR je pred meseci prav na pobudo oziroma iz potreb Kolektorja razvil še REWO (REimagining WOrk). Gre za platformo za vizualno digitalizacijo, ki podjetjem zagotavlja avtomatski zajem znanja in njegov hitrejši interni prenos, primeren pa je tudi za pomoč na daljavo. Z neke vrste digitalnim mentorjem nagovarjajo slovenski trg, predvsem industrijska podjetja, medtem ko z viar360 nagovarjajo mala in srednje velika podjetja (SME) na ameriškem in evropskem trgu.
»Zanimivo je, da je kljub temu za viar360 vedno več povpraševanja velikih korporacij, kot so T-Mobile in Katerra. Velika podjetja se namreč vse pogosteje odločajo za inovativne načine treningov in izobraževanj zaposlenih. Sta si pa tehnologiji viar360 in REWO v ozadju dokaj podobni, zato smo lahko marsikaj prenesli s prvega produkta na drugega,« pojasnjuje Mirt.
V praksi ni nobenih sprememb
Mirt spada med tiste mlade podjetnike, ki javno govorijo, da je v Sloveniji še vedno preveč ovir, da bi se lahko zagonska podjetja, ki imajo ambicijo delovanja na globalnem trgu, razvijala dovolj hitro. Vlada je sicer 21. marca sprejela akcijski načrt Slovenija – dežela zagonskih podjetij, vendar pa večina rešitev za 17 ovir, na katere so opozorili startupi, še ni zaživela. »Vlada je bila sicer zelo aktivna, vendar pa so razmere po mojem mnenju enake kot ob lanskoletni konferenci PODIM. Sam v praksi nisem opazil nobenih sprememb. Lahko je nekaj obljubiti, saj papir prenese vse. Vsako zagonsko podjetje ve, da je izvedba ključ do uspeha, ne pa ideje. Morda bi bilo dobro, če bi se politiki začeli izobraževati tudi na področju vitega oziroma lean pristopa, saj bi tako znali stvari pospešiti. Princip izdelaj-preveri-nauči se (build-measure-learn) bi lahko tako postal praksa za preizkušanje zakonodaje, preden jo sprejmejo,« meni Mirt.
