»Volitve 24. junija bodo točka preobrata za Turčijo,« je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa poudaril Erdogan, ki je na velikem predvolilnem zborovanju vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) predstavil svoj program.

Med drugim turški predsednik, katerega stranka državi vlada že 15 let, obljublja več investicij, znižanje inflacije ter obrestnih mer. Medtem ko je Erdoganov predsedniški mandat zaznamovalo obdobje gospodarske rasti in velikih infrastrukturnih projektov, inflacijo v državi merijo v dvomestnih številkah, lira je v primerjavi s tujimi valutami izgubila velik del vrednosti, trmasto visoka pa je tudi brezposelnost med mladimi.

Kje in kdaj bo nova operacija, še ni napovedal

V »novi dobi« pa bo Turčija nadaljevala tudi čezmejne vojaške operacije, s katerimi bo »očistila svoje meje terorističnih organizacij«, je poudaril Erdogan. Pri tem je kot zgled izpostavil operaciji Oljčna vejica ter Evfratski ščit na severu Sirije, usmerjeni proti kurdskim milicam in Islamski državi.

Kje in kdaj bo stekla nova operacija, Erdogan po navedbah francoske tiskovne agencije AFP ni napovedal. Veliko je ugibanja, da bi lahko bila naslednja ofenziva na severu Iraka, Turčija pa bi lahko tudi razširila operacijo v regiji Afrin v Siriji.

V 70-minutnem govoru se je Erdogan sicer dotaknil številnih domačih in mednarodnih tem. Med drugim je zatrdil, da Turčija ni nikoli opustila svojega cilja pridružitve EU, tudi če sogovorniki na evropski strani niso pokazali enake odločnosti glede tega vprašanja.

Vrhunec procesa prehoda na nov predsedniški sistem

Predčasne parlamentarne in predsedniške volitve v Turčiji bodo vrhunec procesa prehoda na nov predsedniški sistem, ki so ga Turki potrdili na referendumu pred približno letom dni. Mesto premierja bo v tem sistemu ukinjeno, še več oblasti pa bo tako skoncentrirane v rokah predsednika. Erdogan si obeta ponovno izvolitev z okrepljenimi pristojnimi.

Volitve bodo potekale v stanju izrednih razmer, ki v državi trajajo že skoraj dve leti, od neuspešnega poskusa državnega udara leta 2016. Več deset tisoč ljudi je zaradi domnevnega sodelovanja v puču še vedno v ječi, več kot 130.000 vojakov, sodnikov, učiteljev in drugih državnih uslužbencev pa je ostalo brez služb.

Največja turška opozicijska stranka, sekularna Republikanska ljudska stranka (CHP), je za svojega kandidata na predsedniških volitvah imenovala poslanca v turškem parlamentu Muharrema Inceja.

Štiri opozicijske turške stranke so medtem sklenile sodelovanje pod imenom Ljudsko zavezništvo. To se je med drugim zavezalo k ponovni vzpostavitvi polne svobode govora in medijev ter neodvisnosti sodstva.