»O, madona, kdo bi bil najbolj slaven muzikant iz Brd?! Iz Brd so Bianco, ki so zmagali na Pop delavnici s komadom Gremo na pizzo,« se je po malce razmisleka spomnil Valter Sirk. Nemara mu gre verjeti. Gospod je vinar, vino in petje gresta pa skupaj. Zdi se, da bo na bližajočem se evrovizijskem festivalu na Portugalskem izrazito tako.
Kajti Bianco od nedavno niso več na briškem pop vrhu. Nanj se je s komadom Hvala, ne! povzpela Lea Sirk, letošnja slovenska predstavnica na pesmi Evrovizije. In kakopak Brika. Gospodična z vinarjem ni v sorodu, je pa gospod Sirk sredino tiskovno konferenco v 20. nadstropju Kristalne palače v BTC vseeno založil s svojo rebulo in malvazijo: »Rebula, ker je iz Brd, malvazija pa, ker je te čase moderno vino. Ali bo kakšen zaboj odpotoval tudi na Portugalsko, je pa odvisno od prtljažnika avtomobila Lejinega očeta.«
Družinski človek
Letošnja slovenska pevska reprezentantka je nasploh družinski človek. Pri 29 letih je mati dveh deklet. Kar pojasni takole: »Živim življenje, nimam načrtov. Ko sem prišla s petletnega študija glasbe domov, mi je bilo jasno, da v tujini nočem živeti, ker preveč pogrešam družino. Ker sem imela že nekaj let partnerja, sva si zaželela otroka, in ker nam je tako dobro, sva imela takoj še enega in normalno delujemo naprej.« Ob tem, da občasno nastopa tudi ob kitarski spremljavi svojega očeta Matjaža Sirka, sicer direktorja DHL, je soavtor njenega evrovizijskega komada Gaber Radojevič, studijski in tonski mojster ter njen življenjski partner. Oba sta izkušena evrovizijca. Tako in drugače. Med drugim sta oba že sedela v žirijah na Emi, sodelovala sta pa tudi kot avtorja oziroma izvajalca. Za Sirkovo je bil letos to že četrti evrovizijski poskus, pri čemer ji je prvi komad napisal Patrik Greblo, pri vseh naslednjih pa je sodeloval tudi Radojevič. Ki pravi: »Tokrat komada nismo delali načrtno za Emo. Zadnje čase smo preveč zašli v pisanje namenskih pesmi, ko to počneš, pa kalkuliraš. Prilagajaš in razmišljaš o tem, čemu je kaj podobno, česa bi moralo biti več, česa manj, kaj bi lahko bilo dobro, kaj slabo. Moraš narediti pesem, kot jo čutiš. Postavili smo si samo dve pravili. Da bo dolga tri minute in da bo v slovenščini, čeprav je bila sprva narejena v angleščini.« Tako kot že lani, ko so poskusili s komadom Freedom, se tudi tokrat kot soavtor pojavlja Tomy DeClerque, obalni elektro producent in DJ.
Petje ni problem, problem je vložek
Zbrana družba je bila pregovorno optimistična. Vključno z Igorjem Kaduncem, direktorjem RTV Slovenija, ki je zbrane pozdravil, da lahko na Portugalskem mirno zmagajo, češ da ne bo nikakršnih težav organizirati evrovizijsko prireditev pri nas. No, v 24 slovenskih poskusih na pesmi Evrovizije se je slovenska pesem najvišje uvrstila na 7. mesto, kar je sicer enakovredno najvišji uvrstitvi nogometnega kluba Olimpija v prvi jugoslovanski ligi. Daleč od prvakov. Miran Cvetko, predsednik Kluba ljubiteljev evrovizijske popevke, ne obupuje: »Lea na stavnicah ne kotira visoko, sam ji pa napovedujem finale. Smo kanček drugačni od ostalih. Vsi gledajo videospote, vendar bodo drugi na odru drugačni kot v spotih, Lea pa ne, ker zna peti.« Po treh predhodnih nastopih, na katerih je lahko spoznala konkurenco, nekaj podobnega pravi tudi Sirkova sama: »Marsikdo je na odru povsem drugačen kot v spotu, vendar pa za zmago nimamo pravih možnosti. Bila sem na Evroviziji kot spremljevalni vokal in videla, da z velikimi državami nismo primerljivi že po številčnosti delegacij oziroma skupnem vložku.«
Privilegij za glasbenike ali za televizijce?
V čem je potemtakem smisel podjetja, ki je letos po navedbah Maria Galuniča, odgovornega urednika z RTVS, skupaj stalo 240.000 evrov? Galunič pravi: »To, da lahko naš javni zavod sodeluje na pesmi Evrovizije, je za nas velik privilegij, kajti k temu tekmovanju komercialne televizije niso pripuščene. Ne vem, zakaj tega privilegija ne bi izkoristili oziroma ga privoščili našim glasbenikom. Obenem je ena izmed prireditev, ki se na naši televiziji najbolj komentirajo in najbolj spremljajo.« Vprašanje seveda je, za koga je to večji privilegij. Za glasbenike ali pač za uslužbence javnih televizij po vsej Evropi, ki so na projekt profesionalno vezani. V vsakem primeru se je skozi leta uveljavilo mnenje, da smisel evrovizijskega nastopa niti ni mednarodna slava ali preboj, temveč obratno. Da nastop na evrovizijski popevki udeležencem dvigne priljubljenost doma. Vendar pa tudi ta teza očitno ne drži več. Dragan Bulič, nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija, pravi, da se aktualna slovenska evrovizijska popevka dandanes težko prebije celo v slovenskem etru. »Na lestvici Slo Top 50 se pojavljajo samo komadi Raaya Music,« je konkretiziral izjavo, Sirkova pa ga je dopolnila z besedami: »Osebno s tem nimam težav. Družba, ki dela na tak način, ima verjetno neko korist. Imela sem priložnost pristopiti k tej ekipi in vem, zakaj nisem. Sem četrtič na Emi. Če bi prej pristopila, bi morda že prej dosegla večji uspeh, bi bila pa zdaj veliko bolj prazna v sebi. Če me nihče ne vrti, je to njihova težava, mi je pa žal, da je tako, ker bi imeli sicer glasbeniki veliko večje ambicije za ta festival. Po drugi strani pa me ne vrti niti nacionalka, čeravno sem njihov izdelek.« Preverba omenjene lestvice resda potrdi besede Buliča. BQL, Nika Zorjan, Alya in Klara Jazbec so edini slovenski izvajalci na lestvici v letu 2018 in za vsemi stoji Raaya Music. Lestvice pomenijo rotacijo na radijskih postajah, te pa avtorske pravice.
Vprašanje je, kako drugače bo, če se Sirkovi v Lizboni posreči prebiti v finale in preseči največji slovenski uspeh, če ne celo zmagati. Za zdaj večje evforije glede njenega odhoda in evrovizijske popevke nasploh ni čutiti. Konec koncev je Slovenija na tem tekmovanju poskusila že z marsičim. Tako s poudarkom na narodnozabavnem momentu (Ansambel Roka Žlindre) kot z deklariranim gay poskusom, kar so bile Sestre. Tomaž Mihelič, glavni vokalist Sester, ki so imele pred nastopom vso medijsko pozornost, vključno s prebojem na CNN, pa so bile na koncu vseeno daleč od zmage, pravi: »Lea je izkušena mačka, vonja po Evroviziji. Mislim, da bo zmogla zlahka.« Letos gre Slovenija torej na izkušnje.
