Moda je zanimiva in zapletena stvar. Kar je bilo še včeraj nezanimivo, staro in odveč, je lahko že jutri »in«. In seveda obrnjeno. Pred nekaj leti so mnogi nad nečim vihali nos, zdaj prisegajo le še na to in ono stvar, ki da je edina pravilna in edina zveličavna. Dobro, med vsemi temi modnimi zapovedmi je tudi veliko dobrega, a vseeno ni vse zlato, kar se sveti, to smo menda v življenju že neštetokrat ugotovili, mar ne?
Športni terenci ali po domače SUV so ena teh stvari, ki jih narekuje moda. Nekoč kleni terenci, ki se na urejenih cestah niso najbolje znašli, so se nenadoma preobrazili v povsem civilizirane osebne avtomobile, ki navdušujejo z višjim sedenjem, sem ter tja tudi štirikolesnim pogonom in celo vrsto elektronike. In seveda obliko, ki je postala zdaj veliko pomembnejša, kot je bila pri vožnji po brezpotjih. Kajti to so postali avtomobili, ki se jih tudi gleda, ne le vozi.
Hyundai kona in seat arona sta dva predstavnika kompaktnih križancev, ki navdušujeta tako z obliko kot spremenljivimi zunanjimi in tudi notranjimi dimenzijami. Oba sta okretna, obvladljiva, a ne premajhna tudi za povprečne družinske potrebe, pri čemer je kona s 4,17 metra dolžine za malenkost daljša od arone s 4,14 metra, ima pa za tri centimetre daljšo medosno razdaljo (2,6 metra, arona 2,57), kar ji pomaga pri prostornosti v notranjosti. Kdor bi mislil, da se ti trije centimetri ne morejo poznati, se moti, še posebno na zadnji klopi. Je pa nekaj posebnega prtljažnik. Glej ga, vraga, tukaj arona s 400 osnovnimi litri celo prekaša daljšo kono za dobrih 20 litrov, kar je v praksi kar veliko. Vseeno deluje kona nekoliko prostornejše, voznik pa ima pred sabo urejeno in pregledno notranjost z armaturno ploščo, pri čemer je konina ergonomija celo nekaj boljša od aronine. A aronini materiali delujejo bolj dognano, vse skupaj je nekoliko bolj narejeno z občutkom za podrobnosti, zaradi česar je delovno okolje voznika in potnikov za odtenek bolj prefinjeno.
Zna pa arona navdušiti še z drugimi stvarmi, od podvozja dalje, saj je mehkeje nasajena in s tem tudi malce udobnejša. Ta mehkoba ji prav nič ne pokvari lege na cesti. Nasprotno, teče mirno in predvidljivo, pri čemer je konino obnašanje nekoliko poskočnejše. Oba 6-stopenjska ročna menjalnika, ki moč prenašata na prednji kolesi, sta sicer odlična, a pri aroni je čutiti to pregovorno koncernsko natančnost in mehkobo. Podobno velja za motorja. Kona je sicer nekoliko glasnejša, a ne robata, svojih 120 konjičev pa avtomobil dobro izkoristi na cesti, tako da enolitrskemu trivaljnemu motorju ne moremo nič očitati. Če pa si zaželite več športnosti, Korejci ponujajo 1,6-litrskega bencinarja z močjo 177 konjev, ki pa je tudi šest tisočakov dražji, saj ima tudi štirikolesni pogon in samodejni menjalnik. Aronin motor je sicer nekoliko večji, pljučna prostornina meri 1,5 litra, in tudi zmore več, 150 konjičev, ki jih še kako odločno, a tudi nežno pokaže na cesti. Ko pa voznik zahteva, se lahko arona spremeni v poskočni štirikolesnik (razlika v maksimalni hitrosti je očitna, in sicer 205 : 181 kilometrov na uro), ki poleg vsega celo porabi manj goriva kot konin. Kona je na testu popila 6,9 litra, arona pa več kot pol litra manj – 6,3 litra na 100 kilometrov. Velik minus si španska predstavnica zasluži pri velikosti posode za gorivo. Kljub ugodni porabi je 40 litrov vseeno premalo, zatorej boste z arono večkrat na bencinski črpalki, kot bi si želeli, saj je doseg z enim polnjenjem le 630 kilometrov (pri koni ob 53-litrski posodi 770 kilometrov). A to je bila tudi ena redkih slabosti, ki bi jih lahko očitali temu avtomobilu, sicer je vse svoje naloge opravila več kot uspešno. Kot jih je tudi kona, ki nima večjih slabosti, a v primerjavi z arono tudi ne večjih prednosti. Le cena ji hodi malce narobe. 22.490 evrov pomeni, da je dva tisočaka dražja od španke, pri čemer velja izpostaviti, da sta opremi tako pri varnosti kot udobju tako rekoč popolni. Obe med drugim voznika razvajata tudi s parkirnimi senzorji in pametnim ključem, hyundai pa premore tudi ogrevane sedeže in volanski obroč. Ker pa Hyundai ponuja nekaj popusta, in sicer 2000 evrov, se ceni izenačita skoraj do evra natančno, kar naredi izbiro še bolj zapleteno. Arona pač bolj razvaja z nežnejšim videzom in mehkejšo dušo, kona na drugi strani deluje kot avtomobil, pri katerem vas nič ne more presenetiti ali se pokazati v slabi luči. Zatorej je tudi tukaj vse odvisno od mode. Kaj bolj ustreza vašemu značaju in kaj od avtomobila pričakujete. Kajti oba znata izpolniti veliko želja.
