Če avtokratski neoliberalistični ameriški predsednik Trump odločno žuga »rocket manu«, ki je, kot kaže, rakete postavil v kot, ne bo Amerika nič večja, če bo še naprej izvajala gospodarske in politične sankcije proti shirani Severni Koreji. Kitajski model, kapitalizem na komunistični način, odpiranje države kapitalu, a ne demokraciji, očitno pri pravovernih korejskih komunistih še vedno ne deluje. Saj so nekaj poskušali s tisto skupno industrijsko in turistično cono, a jim to zdaj ne gre preveč od rok. Komaj tretji vrh obeh Korej, prebegi severnih čez bodečo mejo z Južno Korejo in odprto Kitajsko se nadaljujejo, srečanja razseljenih družin že dolgo ni bilo. Po seriji groženj z atomskimi raketami je sledilo nekaj diplomatskih izletov severnega vrha, osebno je bil Kim Un prisoten samo na Kitajskem.
Dejansko se za Severne Korejce nič ne spreminja, razen občasnih odhodov na službeno pot, v koncentracijska taborišča. Dajmo Severnim Korejcem mobilnike, pa režima ne reši nobena atomska bomba več. Invazija zaradi dosega severnih topov prestolnice Južne Koreje Seula odpade, lahko pa se nadaljuje misija oljčne vejice. Je pa mirovni sporazum med Korejama tako oddaljen kot mandatarstvo kulturnika Janeza Janše.
Tone Hočevar, dolgoletni dopisnik Dela in TV Ljubljana v glavnem iz vzhodnih, komunističnih držav, je v spominski oddaji ob 50-letnici TV Dnevnika, vodil jo je eden od legendarnih voditeljev, Maksimovič, priznal, da nikjer ni bil toliko nadzorovan kot v Severni Koreji. Mogoče se nam zdi, da je pri nas, ki živimo v visoki demokraciji, vse lepo in prav, a ne pozabite, tudi pri nas so demokrati, ki si radi prisvojili oblast.
In tisti, ki kričijo, da so komunistični simboli totalitarni, pozabljajo, da je evropski komunizem rešil Evropo pred kolonizacijo ZDA.
Včasih se zdi, da ameriška zunanja politika ni nič boljša od notranje severnokorejske. Sprejeti svetovni trgovinski sporazum po meri ZDA ni nič drugega kot kapitulacija evropskega gospodarstva.
Kjer ZDA vojaško posredujejo, tam namesto demokracije dolgo trajajo državljanske vojne. Prav zato gibanje neuvrščenih predsednika Tita ni tako slaba zadeva, se nam zdi.
Tomaž Švagelj, Štanjel
