Svoboda izražanja in sovražni govor: BoginMarxnampomagaj

Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji držati svoje roke daleč vstran od ustavne in človekove pravice do svobode javnega komuniciranja. Kajti »v trenutku, ko vlada prevzame vlogo cenzorja, svoboda izražanja postane le še mit. Dopustno bi jo bilo omejiti samo, če obstaja verjetnost, da bo določeno izražanje povzročilo jasno in neposredno nevarnost nastanka hudega zla, ki se nahaja daleč nad javnimi občutki neprijetnosti, sitnosti ali nemira.« To temeljno učenje je zlato pravilo za pravno in politično presojo oblastnih posegov v svobodo izražanja. Tudi, na primer, ko gre za vprašanje zakonskega urejanja naslavljanja transspolnih oseb (o tem sem pisal v 34. številki revije Pravnik – pričakovati je skorajšnjo aktualizacijo tega vprašanja tudi pri nas).