Spolni škandali, ki so v minulem letu močno zaznamovali filmsko industrijo, terjajo davek tudi na precej manj dobičkonosnem umetniškem polju – v literaturi. Svetovna javnost bo prihajajočo jesen ostala brez Nobelovega nagrajenca za literaturo, in sicer zato, ker je bil spolnega nadlegovanja obtožen Jean-Claude Arnault, mož pesnice in članice Švedske akademije Katarine Frostenson. Švedska akademija je svojo odločitev sporočila danes, češ da je zaradi trenutnega zmanjšanega javnega zaupanja v akademijo bolje, da namesto tega največje priznanje na področju literature leta 2019 prejmeta dva nagrajenca.

Spolni in poslovni škandali

Odločitev je precej radikalna, a ne povsem nepričakovana. Že novembra lani je švedski dnevnik Dagens Nyheter v sklopu svetovne kampanje MeToo objavil izjave osemnajstih žensk, ki so trdile, da jih je med letoma 1996 in 2017 spolno nadlegoval eden najvplivnejših moških v stockholmski kulturi. Raziskava je pokazala, da gre za fotografa Jean-Clauda Arnaulta, poročilo pa priča tudi o konfliktu interesov. Frostensonova naj namreč ne bi razkrila, da je solastnica prireditvenih prostorov, ki jih vodi njen mož, slednji naj bi zanje od akademije v preteklosti tudi prejemal sredstva. Kot da sod obtožb še ni poln, se mora Arnault braniti tudi pred očitki, da je v preteklosti javnosti izdal kar sedem imen takrat še bodočih Nobelovih nagrajencev.

Fotograf sicer obtožbe zanika, a pritisk javnosti je velik. Da so že novembra iz protesta, ker ni nemudoma prišlo do izključitve Frostensonove, odstopili trije od osemnajstih članov Švedske akademije, ni bilo nenavadno, med ženskami, ki so fotografa obtožile spolnega nadlegovanja, naj bi bile namreč tudi žene in hčere nekaterih akademijskih članov. Članstvu v akademiji se je pred slabim mesecem ob mnogih drugih članih naposled odpovedala tudi omenjena Katarina Frostenson, odstopila pa je, češ da gre za željo akademije, tudi Sara Danius, prva ženska na čelu akademije od njene ustanovitve leta 1786.

Druge nagrade bodo podeljene

Po več protestih na Švedskem, kjer so se ljudje uprli dejstvu, da pesnica Frostensonova, predvsem pa vodja Daniusova plačujeta ceno za dejanja moškega, je zgolj še desetčlanska akademija dokončno sporočila svojo odločitev. »Ta izhaja iz spoštovanja do preteklih in prihodnjih lavreatov, do Nobelove fundacije in do spoštovanja splošne javnosti,« je povedal novi tajnik akademije Anders Olsson. Predstojnik fundacije Carl-Henrik Heldin je sicer zagotovil, da letošnja izjema na polju literature ne bo vplivala na podelitev Nobelovih nagrad na preostalih področjih.

Spomnimo, da se je literarna žirija z nezaupanjem javnosti srečevala leta 2016, ko je Nobelovo nagrado podelila ameriškemu pesniku in kantavtorju Bobu Dylanu, a vse od leta 1901, ko se literarna nagrada podeljuje, nikoli ni bila v središču škandala. Seveda ne v letih 1914, 1918, 1940, 1941, 1942 in 1943, ko zaradi prve in druge svetovne vojne nagrada ni bila podeljena, kot tudi ne leta 1935, ko ni bila podeljena iz še danes neznanih razlogov.

Dobrodošla pozornost

Nobelova nagrada vsaj za nekaj dni oči javnosti spet obrne na literaturo, zato je škoda, da letos ne bo podeljena, dogajanje komentira Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe, ki je med slovenske bralce pred več kot dvajsetimi leti pripeljala zadnjega Nobelovega nagrajenca Kazua Ishigura. »Do tega dogodka, ki je vse bolj popularno naravnan, sem sicer zadržan. Ne vidim ga toliko kot tehtno nagrado, saj je vse bolj arbitrarno naravnana – dvomimo lahko o sestavi članstva, ki ga ne sestavljajo sami literarni teoretiki, težavna je tudi nacionalna zamejenost, saj se že dolgo ve, da le težko postaneš nobelovec brez prevoda v švedščino,« pravi urednik.

Za založnika je še posebej hvaležno, kadar gre Nobelova nagrada manj vidnemu avtorju, ki mogoče še ni zvezda: »Posebej dobro je, če gre za predstavnika kakšnega manjšega, manj prevajanega jezika, ker nagrada za sabo potegne tudi zanimanje za nacionalno literaturo, iz katere prihaja. Tudi sam morda nobelovke Svetlane Aleksijevič sicer nikoli ne bi vzel v roke, pa je Černobilska molitev zame ena najboljših knjig, ki sem jih v zadnjih letih prebral.«