Petindvajset strank je pravočasno vložilo kandidatne liste in jih podkrepilo s podpisi. Prav toliko strank se je za vstop v državni zbor potegovalo tudi na prvih demokratičnih volitvah v Republiki Sloveniji, leta 1992, na vseh kasnejših volitvah je bil nabor strank manjši.
Dvaindvajset strank oziroma list, med njimi tudi vse parlamentarne – to so Stranka modernega centra (SMC), Slovenska demokratska stranka (SDS), Demokratična stranka upokojencev (DeSUS), Socialni demokrati (SD), Levica, Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) – bo kandidiralo v vseh osmih volilnih enotah, tri pa le v nekaterih.
Od odstavljenega župana do vodje Viol
Poleg parlamentarnih strank je dovolj podpisov za vložitev kandidatnih list v vseh volilnih enotah uspelo zbrati še Listi Marjana Šarca (LMŠ), Dobri državi (DD), ki jo vodi doslej nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, ter nepovezanemu poslancu Andreju Čušu, ki nastopa skupaj s stranko Zeleni Slovenije. Nepovezani poslanec Janko Veber, ki je v tem mandatu izstopil iz SD, je ustanovil stranko Sloga ter sklenil predvolilno koalicijo z Združeno levico Franca Žnidaršiča (Žnidaršič je prevzel le ime, a s parlamentarno Levico, pred časom imenovano Združena levica, razen ideološke usmeritve nima nič več skupnega). Na drugi strani političnega pola sta se v koalicijo združila Aleš Primc in nekdanji prosluli mariborski župan Franc Kangler, ki nastopata pod imenom Kangler&Primc – Združena desnica. Kandidatne liste sta obe koaliciji vložili v vseh volilnih enotah.
V vseh osmih volilnih enotah bodo nastopili še Slovenska ljudska stranka (SLS) Marka Zidanška, Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča Plemenitega, Solidarnost, ki ji predseduje nekdanji vstajnik Uroš Lubej, Piratska stranka Slovenije, ki jo vodi Rok Andrée, Stranka slovenskega naroda (SSN), za katero stoji Marjan Žander, Gospodarsko aktivna stranka, ki ji predseduje aktualni predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in gibanje Zedinjena Slovenija, ki mu predseduje nekdanji vodja mariborske navijaške skupine Viole Andrej Šiško. V vseh volilnih enotah so kandidatne liste vložili še Lista novinarja Bojana Požarja, GibanjeSkupajNaprej in stranka Za zdravo družbo. Socialistična partija Slovenije je liste vložila v sedmih volilnih enotah (ni jih v mariborski), stranka ReSET – rešimo se elite in tajkunov le v volilnih enotah Celje, Maribor in Ptuj, stranka Naprej Slovenija pa le v kranjski volilni enoti.
Od nikakršnega do nišnega programa
Programi večine strank so siromašni in nekonkretni ter obsegajo le nekaj neargumentiranih alinej. SSN denimo zase trdi, da »ni svetonazorsko omejena politična stranka«, pač pa narodna stranka Slovencev, ki so domoljubi. Po programu sodeč so vendarle na desni strani političnega spektra. Sicer so proti krajam premoženja, ukinili bi revščino, uvedli finančno, sodno in zdravstveno policijo… Edini oprijemljivi točki na programu sta zavzemanje za včlanitev v Višegrajsko skupino in uvedba migrantskih kvot. Stranka ReSET (vodi jo Martin Ivec, doktor biomedicine, zaposlen v zasebni kliniki za zdravljenje neplodnosti z biomedicinsko pomočjo v Gradcu) medtem svojega programa pravzaprav niti nima oblikovanega, saj v prvi, drugi in tretji točki izpostavljajo, da ga bodo skupaj z državljani šele sestavili.
Na drugi strani političnega spektra je Socialistična partija, ki jo vodi Tadej Trček. Ključna točka njihovega sicer obsežnega programa je nacionalizacija zdravstva, šolstva, kapitala sumljivega izvora in presežnega kapitala, pa izstop iz Nata in EU. Tudi Pirati imajo dodelan in konkreten program, osredotočajo pa se na zasebnost, nadzor in varovanje (digitalnih) podatkov, svoboden in nevtralen internet, reformo monopola nad avtorskimi deli ter reformo patentnega prava.
GibanjeSkupajNaprej vodi medijsko precej izpostavljeni ortoped Danijel Bešič Loredan in tako je tudi glavnina njihovega programa usmerjena v zdravstvo; zavzemajo se za sprejem interventnega zakona za skrajšanje čakalnih vrst, ukinitev svetov zdravstvenih zavodov ter enovit zakon o zdravstvenem sistemu. Podobno se na zdravstven sistem osredotoča tudi stranka Za zdravo družbo, ki ji predsedujeta Valentina Flander in Gregor Kos. Zavzemata se za svobodno odločanje državljanov glede medicinskih postopkov, večjo participacijo v zakonodajnem postopku, zagotavljanje zdravja in okolja, ki ga lahko dosežemo s kakovostno vegetarijansko in vegansko organsko hrano. Geslo stranke GAS, ki jo sestavljajo obrtniki in gospodarstveniki, je spodbudno gospodarsko okolje, Solidarnost pa bi vzpostavila pravičnejšo družbo.
