V Angliji so bile včeraj lokalne volitve, prve po lanskih parlamentarnih volitvah, katerih izid bo pokazal ne samo, kako se volilci odzivajo na lokalne probleme, ampak tudi, kako gledajo na tako pomembna vprašanja britanske prihodnosti, kot je razvpiti brexit, ki med Britance vnaša vse večji razdor in vse večjo zmedo v razlagah, o čem natančno so glasovali 23. junija 2016, ko so se na referendumu soočili s tehnično povsem neprimernim vprašanjem: »Bi morala Britanija ostati članica EU ali zapustiti EU?« Čeprav je mikrovečina volilcev (51,9 odstotka) naredila križec ob drugem odgovoru »Zapustiti EU«, ostali (48,1 odstotka) pa ob prvem odgovoru »Ostati članica« in čeprav je bila volilna udeležba 71,8-odstotna, zagovorniki brexita zatrjujejo ne samo, da je bila takšna volja ljudstva, ampak tudi, da so Britanci obenem glasovali za kakršen koli izstop iz EU, tudi izstop brez sporazuma z EU, o katerem tečejo pogajanja, pa za izstop iz skupnega trga, iz carinske unije EU in ... tako naprej. Nič od tega ni res.

Ko se kopja lomijo

Zadnje dni so se brexitska kopja na Otoku lomila ravno glede carinske unije in vprašanja, kdo naj ima zadnjo besedo o morebitnem izstopu iz EU brez sporazuma z EU. Konservativna premierka Theresa May je kot eno od možnosti predvidela »carinsko partnerstvo« z EU. Celo vlada pa je o teh vprašanjih tako neenotna, da je morala na sestanku, na katerem naj bi se o tem odločila, odločitev preložiti. Vročični zagovorniki brexita v konservativni stranki želijo izbrisati »carinsko partnerstvo« z EU, češ da bi Britaniji po brexitu preprečilo sklepanje trgovinskih sporazumov z drugimi državami. Brexitirji trdijo, da države, željne sklepanja dvostranskih trgovinskih sporazumov z Britanijo, že stojijo v vrsti, in da v primeru carinskega partnerstva z EU Britanija ne bi mogla požeti domnevnih koristi, ki jih prinaša odhod iz EU. Očitno živijo v oblakih. Prvič zato, ker nič ne kaže na to, da bi dvostranske trgovinske pogodbe Britaniji lahko prinesle toliko koristi, da bi nadomestile izgubljeno z odhodom s skupnega trga EU in iz carinske unije. Inštitut za proračunske študije ocenjuje, da enostavna aritmetika in osnovno razumevanje trgovine kažeta, da so pridobitve pri takšnih dvostranskih sporazumih majhne.

Še večji problem je, da ne drži trditev brexitirjev, da se države drenjajo v vrsti za sklepanje teh sporazumov z Britanijo, oziroma, da so takšne napovedi naivne. Donald Trump na primer je res rekel (česa vse že ni rekel!), da si želi velikega in vznemirljivega trgovinskega sporazuma s pobrexitsko Britanijo. Poznavalci pravijo, da bi bila cena trgovinskega sporazuma z ZDA za Britanijo tako visoka, da bi bil zanjo nesprejemljiv. Ta isti Trump je prekinil pogajanja ZDA in EU o sklenitvi tako imenovanega transatlantskega partnerstva o trgovini in naložbah, ker je ocenil, da ni dovolj ugodno za ZDA. Tudi za EU je bil ta sporazum sporen zaradi ameriških zahtev po krčenju programov socialne podpore, sprostitvi higienskih predpisov pri vzreji piščancev (v ZDA kloriranih) in drugih živali za prehrambno industrijo ter odpiranju državnih služb, kot je britansko javno zdravstvo, za ameriške zasebne korporacije (za posredno ali delno privatizacijo). Brexitirji na veliko računajo tudi na Kitajsko, ki pa je zelo previdna. Njen odposlanec pri EU je zelo jasno dejal, da Kitajska ne bi začela trgovinskih pogajanj, če se Britanija ne bi umaknila iz EU sporazumno.

Modri lordi na udaru brexitirjev

Brexitski fanatiki so razjarjeni zaradi najnovejših (že devetega in desetega) porazov brexitske zakonodaje v lordski zbornici. Deveti je bil povezan prav z možnostjo, da Britanija, kot temu pravijo, trešči iz EU brez brexitskega sporazuma ali s slabim sporazumom. Večina lordov (335 proti 244) je glasovala za predlagano dopolnilo k brexitski zakonodaji, po katerem bi poslanska zbornica lahko preprečila nesporazumni odhod pa tudi nezadovoljiv sporazum in poslala vlado nazaj za pogajalsko mizo. Deseti poraz je vlada med lordi doživela, ko so glasovali za dopolnilo, ki vladi preprečuje, da bi brexit izpeljala tako, da bi vodil v trdo, klasično mejo med Severno Irsko in Irsko (bodoča meja med Britanijo in EU) ali spodkopal dvajset let star velikonočni sporazum, ki je Severni Irski prinesel mir. Najbolj revolveraški Daily Mail jih je razglasil za neizvoljene elitne uničevalce brexita, ki na skrivaj povezani z Brusljem vodijo gverilsko vojno proti brexitu.