V UKC Ljubljana nameravajo uvesti ambulanto, kjer bodo zdrave nosečnice spremljale diplomirane babice. Te bi pri pacientkah opravile po pet pregledov. V največji bolnišnici pojasnjujejo, da bo ta ukrep razbremenil zdravnike specialiste, nova ambulanta pa naj bi začela delovati prihodnje leto.
Sprememba je del sanacijskih načrtov ljubljanskega kliničnega centra, s katerimi se namerava bolnišnica v prihodnjih letih izkopati iz finančnih težav. Naslanjajo se tudi na pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu na primarni ravni. Kako bo novost delovala v praksi, pa še niso podrobneje predstavili.
Ideje o večji vlogi babic se v slovenskem zdravstvu sicer pojavljajo že dolgo. Medtem ko so jih v zdravstveni negi podpirali, ginekologi niso bili enotni. Zlasti v osnovnem zdravstvu so poudarjali, da je zdravnik tisti, ki nosi odgovornost. V bolnišnicah pa so opozarjali, da bi morale biti morebitne spremembe dobro premišljene. Na ministrstvu za zdravje so bili večji vlogi babic pred leti dokaj naklonjeni, a se ob različnih stališčih stroke niso odločili za uvajanje teh sprememb v celotnem zdravstvu.
Le pri majhnem tveganju za zaplete
Izvršna direktorica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Anita Prelec ocenjuje, da razlog za napovedane spremembe ne bi smeli biti sanacijski ukrepi. Gre za model obravnave nosečnic, ki se je v svetu že uveljavil, je poudarila. Tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu je pravna podlaga za deljeno odgovornost pri obravnavi nosečnic po njenih besedah že na voljo in jo nekatere porodnišnice, na primer jeseniška, že uporabljajo. »Ker gre za izbor nosečnic z nizkim tveganjem za zaplete, je tveganje minimalno. Če babica med obravnavo prepozna kakršno koli odstopanje, o tem obvesti zdravnika.« Zdravniki bi lahko ob takem načinu dela namenili več časa kritično bolnim nosečnicam, je poudarila Prelčeva. Poleg tega po njenem pacientke babico lažje povprašajo glede primerne prehrane in telesne aktivnosti med nosečnostjo ter znakov poroda, medtem ko so zdravniki bolj usmerjeni v medicinsko obravnavo.
Vseh pet pregledov je vsebinsko predpisanih, pravi Prelčeva, babica in zdravnik pa jih opravita na enak način. To, da ni v Sloveniji do sprememb pri vlogi diplomiranih babic prišlo že prej, je med drugim povezano z njihovim pomanjkanjem, se spominja Prelčeva. V dveh desetletjih, ko v Sloveniji ni bilo ustreznega izobraževanja za ta poklic, so delovišča v ginekoloških ambulantah namreč prevzele diplomirane medicinske sestre. »Nekaj je bilo tudi pomislekov med ginekologi, vendar je razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo tak model obravnave nosečnic podprl.«
Kontinuirana babiška skrb glede na raziskave prinaša boljše izide za zdravje mater in otrok, predvsem pa večje zadovoljstvo pacientk, še ugotavlja Prelčeva. V prihodnosti bi lahko ta poklicna skupina dobila še druge naloge v zdravstvu. V skladu z evropsko direktivo, ki predpisuje minimalni nabor kompetenc babic, so med drugim tudi jemanje brisa, šivanje presredka ter svetovanje glede uporabe kontracepcije, je naštela naša sogovornica.
Zdravniška zbornica: Preveč nedorečenega
V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da bi morali biti pri spreminjanju vloge različnih poklicev, kakršno napovedujejo v UKC Ljubljana, previdnejši. »Take spremembe ne morejo biti del sanacijskih programov. Poleg tega je preveč nedorečenega z vidika odgovornosti do pacienta. Nejasno je na primer, kdo bo opravil prvi pregled, kjer bodo določili, ali lahko nosečnico do poroda spremlja babica,« je izpostavila predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek Travnik.
Poleg tega je klinični center terciarna ustanova, zato se po njenem pri spremembah ne bi smel naslanjati na pravilnike, ki urejajo delo osnovnega zdravstva. »V UKC Ljubljana bi lahko opravili pilotno študijo, v kateri bi del nosečnic spremljale babice, del pa izključno zdravniki. Potem bi preverili, kaj se je zgodilo v kateri skupini. To bi bil lahko za zdaj kvečjemu del raziskovalnega programa,« ocenjuje Čebašek-Travnikova.
