Govorimo seveda o inflaciji brez cene energentov in hrane, ki je za ameriško centralno banko (FED) ključna. V zadnjem letu so se pričakovanja o višji inflaciji, torej tisti, ki bo presegala 2-odstotno trajnostno, zopet dvignila. Ekonomski indikatorji so namreč v zadnjem letu vse bolj govorili v prid solidni gospodarski aktivnosti, zaposlovanju, rasti plač in investiciji, ne nazadnje pa je svoj prispevek z davčno reformo, ki bi lahko še dodatno spodbudila ameriško gospodarsko aktivnost, dodal še Trump.
To so vsekakor ciklični dejavniki, ki nedvomno krepijo inflacijska pričakovanja, in ravno prejšnji teden smo po enem letu zopet dočakali vrednost te na nivoju dveh odstotkov. Ključno vprašanje, na katero si sedaj skušajo odgovoriti finančni trgi, je, ali je zadnji dvig inflacije vzdržen. Skeptiki imajo namreč kar nekaj argumentov, ki govorijo v prid dolgoročni nizki inflaciji. Dezinflacija oziroma trend zniževanja stopnje inflacije je prisoten že več desetletij in dejavniki, ki ga oblikujejo v današnjem globaliziranem svetu, so še vedno močno prisotni. Ključni dejavniki tega procesa so racionalno trošenje in investiranje proizvajalcev in potrošnikov, visoka konkurenca znotraj gospodarskih sektorjev, ki tekmujejo za vsakega kupca, vse večja vloga »sodelovalnega gospodarstva« oziroma vloga izposoje nad vlogo lastništva ter informacijska tehnologija, ki razvija stroškovno učinkovite tehnologije, da ustvarjajo prihranke v proizvodnih in storitvenih procesih.
Našteti dejavniki niso ciklične narave, zato bodo verjetno še naprej oblikovali sekularni trend dezinflacije, ki smo mu priča že več desetletij. Torej, letošnji dvig inflacije bo najverjetneje zopet ciklične narave, njena vzdržnost pa bo verjetno zgolj odvisna od dolžine sedanjega gospodarskega cikla. Ameriški delniški trg je trenutno v precej negotovi situaciji, saj ga pesti strah, da nova sestava odbora ameriške centralne banke v naslednjih mesecih ne bo preveč optimistična glede inflacije in bo šla predaleč z dvigi obrestnih mer, saj je v zraku več pričakovanj, da bo ameriška ekonomija postala prej pregreta kot prehladna. Toda po drugi strani ameriška makroekonomska slika le kaže znake umirjanja ameriške gospodarske rasti.
Čeprav se za naslednji dve četrtletji pričakuje ponovni dvig rasti, utegnejo biti ta pričakovanja preveč optimistična. Drugi in tretji kvartal v letu 2017 sta bila namreč nadpovprečna (najvišja v zadnjih treh letih). Zato imata letošnje drugo in tretje četrtletje precej višje izhodišče za rast kot prvi kvartal in bosta zato potrebovali več pogona, da bi pospešili rast, doseženo v prvem četrtletju. Prihodnji meseci utegnejo biti za FED zato manj enostavni, saj se jim lahko zgodi, da se bodo morali poleti odločati o dvigih obrestnih mer v okolju višje ciklične inflacije in nižje dinamike gospodarske rasti od pričakovanj.
