Razsejani rak dojke se lahko pojavi že ob pojavu bolezni. Za tako agresivno obliko bolezni pri nas zboli desetina bolnic z rakom dojk. »Ta delež je enak kot v drugih državah in ni pričakovati, da bo nižji,« je na predavanju v okviru združenja Europa Donna pojasnila dr. Simona Borštnar, internistka onkologinja na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Pri vsaki četrti bolnici z rakom dojk se razsejana bolezen pojavi leto ali več let po začetnem uspešnem zdravljenju zgodnje oblike raka. Ponovi se lahko že med zdravljenjem, največkrat pa leto ali več let ali celo desetletij po zdravljenju.
Največja verjetnost, da se bolezen ponovi, je dve do tri leta po postavitvi diagnoze zgodnjega raka. Za HER2-pozitivni tip tumorja in trojno negativni rak, kot rečejo raku z negativnimi hormonskimi receptorji in negativnim statusom HER2, je značilno, da se praviloma ponovi zelo zgodaj. Hormonsko odvisni rak dojk, za katerim zboli večina bolnic, pa se lahko po zdravljenju ponovi kadar koli v življenju z enako verjetnostjo.
Znaki bolezni
Razsejani rak se izrazi v različnih simptomih. Največkrat se pojavi v kosteh, na kar opozori bolečina v kosti, ki je stalna in ni odvisna od gibanja. Zasevki v pljučih se kažejo kot suh kašelj, ki ni povezan s prehladom, težko dihanje… Zasevki v jetrih se kažejo v večji utrujenosti in izgubljanju telesne teže. Simptomi razsejane bolezni niso vedno jasni. Če se ženska počuti drugače, kot se je prej, mora to povedati onkologu ali osebnemu zdravniku, da opravijo ustrezne preiskave, svetuje Borštnarjeva.
Razsejani rak dojk je neozdravljiva bolezen, vendar ga s sistemskim zdravljenjem vedno bolje obvladujejo, preživetje bolnic pa se povečuje. Tudi kakovost življenja se izboljšuje. Pri zdravljenju se vedno odločajo individualno, glede na lastnosti tumorja, pojasnjuje onkologinja. Pri razsejani bolezni je vloga kirurgije dokaj majhna, ker odstranitev vidne metastaze ne zadošča, saj so v telesu zagotovo mikrozasevki, posamezne rakave celice, ki krožijo po krvi in se lahko naselijo kjer koli, zato je treba z zdravili napadati celo telo. Pri ponovljeni bolezni ima tumor običajno zelo podobne lastnosti, kot jih je imel primarni tumor, kar sicer preverijo z biopsijo zasevka.
Zdravljenje
Večina bolnic ima hormonsko odvisno bolezen. To zdravijo z zaporedji različnih hormonskih zdravil, saj rakave celice sčasoma postanejo odporne na določeno vrsto terapije. Od marca letos je na voljo novo zdravilo iz skupine zaviralcev od ciklina odvisnih kinaz, ki ga kombinirajo s hormonskimi zdravili. Zdravilo, ki premaguje odpornost pri hormonsko odvisnih rakih, je tudi everolimus in je na voljo že nekaj let.
Pri slabi petini bolnic so v rakavi celici prekomerno izraženi receptorji HER2. Pri njih je najpomembnejše biološko zdravljenje z antiHER2 zdravili. Pri razsejanem raku v prvem zdravljenju izberejo kombinacijo dveh zdravil, ki imata skupaj večji učinek, ter kemoterapijo. S tem lahko dosežejo tudi desetletje in več dolge remisije (začasno izboljšanje) bolezni.
Trojno negativni tip raka, za katerim zboli 15 odstotkov bolnic, pa zdravijo z zaporedjem različnih kemoterapij. Tukaj za skupino bolnic, ki imajo znano mutacijo brca 1, prihaja novo zdravilo. Ravno pri trojno negativnem raku dojk je v teku veliko raziskav z novimi zdravili in tudi imunoterapijo. Rak dojk sedaj ni veljal za zelo imunogenega, a verjetno bo imunoterapija učinkovita tudi pri kakšni od podskupin bolnic s tem rakom, meni zdravnica.
Neželeni učinki so najmanjši pri hormonskih zdravilih. Predvsem pri mladih bolnicah se lahko pojavijo pomenopavzni znaki – vročinski oblivi, motnje razpoloženja, nespečnost, bolečine v kosteh, zniževanja kostne gostote, večja nagnjenost h krvnim strdkom… AntiHER2 zdravila bolnice dobro prenašajo, pozorni pa morajo biti na morebitno popuščanje srca in slabše delovanje jeter. Kemoterapija povzroči izpadanje las, slabost in bruhanje, kar preprečujejo s podpornimi zdravili.
Zakaj se je bolezen ponovila?
Bolnice se pogosto sprašujejo, zakaj se je bolezen ponovila, če pa so upoštevale vse napotke in živele zdravo. »Bolnici moramo najprej povedati, da ni nič sama kriva, da se je bolezen ponovila, kriva je biologija bolezni,« iz izkušenj govori Borštnarjeva. Je pa za bolnico novica, da ima razsejano bolezen, šok in ji je pri tem lahko v oporo psihoonkološka pomoč.
Zdravila za zdravljenje raka so pri nas po mnenju Borštnarjeve dobro dostopna, a morda pridejo v uporabo na stroške zdravstvene blagajne nekoliko počasneje kot v bogatejših državah. Velika težava je pomanjkanje kadrov: pri nas imamo vsaj štirikrat manj internistov onkologov kot na primer v Avstriji. Zaradi tega lahko zdravniki bolnicam namenijo veliko manj časa, kot bi bilo potrebno in primerno. A se bo v naslednjih letih njihovo število povečalo in prihaja zelo dobro izobražena generacija specializantov, je optimistična onkologinja.
Približno 70 odstotkov bolnic z razsejanim rakom dojk se zdravi na OI, druge na onkološkem oddelku v UKC Maribor, onkološko zdravljenje izvajajo tudi v šempetrski, celjski in slovenjgraški bolnišnici. Če želijo, lahko bolnice prosijo, da jih iz teh centrov napotijo na zdravljenje na OI ali v UKC Maribor.
