Podpora pri dojenju v slovenskih porodnišnicah je velika in ob odpustu domov večina mater doji. »Delež izključno dojenih otrok je takrat približno 80-odstoten, dva do tri odstotke ni dojenih, preostali pa so delno dojeni, kar pomeni, da poleg materinega mleka prejemajo tudi mlečno formulo,« pravi predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale, ki je tudi mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo (IBCLC), zaposlena na odseku za neonatalno pediatrijo ginekološko porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje.
Vendar delež dojenih otrok z meseci hitro pada, a natančnih podatkov o tem ni, ker jih nihče ne spremlja. Iz zadnje uradne raziskave leta 2009, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa izhaja, da je v tretjem mesecu izključno dojenih le še slaba polovica, v šestem pa manj kot odstotek.
»Ker sem veliko v stiku z doječimi materami, vem, da jih kar nekaj doji tudi še pri otrokovem letu oziroma dveh, a so žal pogosto deležne kritik,« pravi Skaletova.
Dojenje spodbuja nadaljnjo tvorbo mleka
Kot dodaja, je odločitev o dojenju stvar vsake posamezne matere. »Mi jih v porodnišnicah in šolah za starše seznanimo s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih, nato pa ob dopolnilni prehrani do otrokovega drugega leta ali dlje.
Vzroki, zakaj matere ne dojijo, pa so različni,« razloži Skaletova. Dodaja, da to ni odvisno le od materinega znanja in priprav na dojenje, temveč tudi od navad in vedenja otroka. »Včasih so mamice zaskrbljene zaradi oblike bradavic, prav tako jih skrbi, da nimajo dovolj mleka, ker se jim dojke v nosečnosti niso povečale. Zato je treba počakati, da se otrok rodi, in poskusiti z dojenjem. Šele če res ne gre, začnemo razmišljati o razlogih in težavah za to,« pravi Skaletova.
Je pa količina mleka zelo odvisna od števila in dolžine podojev. »Bolj ko se dojka prazni, večja je spodbuda za nadaljnjo tvorbo mleka,« še pove Skaletova. In dodaja, da je prve dni po porodu mleka bolj malo, saj je majhen tudi otrokov želodček, zato je število podojev po navadi visoko, tudi do 12 znotraj 24 ur. Vendar je pogosto pristavljanje pomembno, saj se tako vzpostavita ponudba in povpraševanje.
V mleku so dragocene zaščitne snovi
»Če ima otrok težave in ne more pravilno zagrabiti dojke in začeti sesati, mora mati vedeti, da to ni njena krivda. Otrok se bo z veliko mero potrpljenja in vaj gotovo naučil pravilnega sesanja pri prsih. Vsekakor pa je najpomembnejših prvih šest tednov, saj je to čas, v katerem se mati in otrok prilagajata drug drugemu in postajata dobro uigran par. Nekaterim materam uspe to hitro in zlahka, druge morajo v to vložiti več truda. Je pa treba otroka pristavljati vedno, ko si tega zaželi. Četudi dobi samo nekaj mililitrov materinega mleka na dan, je to dobro zanj, saj s tem dobi dragocene zaščitne snovi. Če ga je res premalo, pa lahko dodajamo tudi mlečno formulo,« pravi Skaletova.
Dodaja, da se veliko mater tega tudi dobro zaveda, zato je običajno odločitev, da ne bodo več dojile, zelo težka in lahko kakšno pahne tudi v stisko. Vsaka doječa mati pa pri dojenju potrebuje podporo najbližjih, v prvi vrsti očeta otroka. V porodnišnici ji podporo in pomoč dajejo zdravstveni delavci. Po odpustu domov pa ji pomagajo patronažne medicinske sestre ali sestre v otroških dispanzerjih. »Obrnejo pa se lahko tudi na mednarodno pooblaščene svetovalce za laktacijo – IBCLC, seznam katerih je objavljen na spletu, ali svetovalke La Leche League Slovenije,« še pove Skaletova. Pomembno pa je tudi, da ne pozabimo, da na svetu ni mlečne formule, ki bi otroku nadomestila vse, kar mu daje materino mleko, ki ustreza točno določenim potrebam točno določenega otroka.
