Napovedi meteorologov, ki so opozarjali na možnost hujših neviht z močnejšimi nalivi, so se v sredo popoldan in zvečer uresničile. Najhuje so jo odnesli v Pomurju, kjer so največ škode v kmetijstvu povzročila tako neurje s suho točo kot neurje s točo in dežjem ter močnimi nalivi z od 40 do 150 milimetrov padavin na kvadratni meter. Največ škode zaradi toče je na območju nastalo v kmetijstvu. Najbolj prizadeti so trajni nasadi vinogradov in sadovnjakov ter najbolj izpostavljene poljščine, rž, ječmen in pšenica, ki so že začele delati klase. Prizadeta je tudi oljna ogrščica, pa tudi nekateri nasadi česna in čebule, je za STA povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Prve ocene škode bodo znane v nekaj dneh, po navedbah Režonje pa bo ta zagotovo velika. Takšne toče in neurja nihče tudi ni pričakoval v začetku maja, je dodal.

Toča razbila nekaj streh

»Takšne nevihte niso nenavadne za konec aprila ali začetek maja, tudi toča ne. Lahko razpravljamo zgolj o tem, kako pogosto se zgodi, da pada tako debela toča,« vremenske razmere komentira dežurni meteorolog na Agenciji za okolje (Arso) Andrej Velkavrh. Na spletnih družbenih omrežjih so lokalni prebivalci namreč objavili več fotografij, kjer so velikost toče primerjali z jajci. »Ta so verjetno res malce velika, prej bi rekel, da je šlo za velikost oreha. Če bi po večjem delu razgrajala toča v velikosti jajc, bi bilo razbitih veliko streh,« dodaja Velkavrh.

Nekaj takšnih primerov v Pomurju je sicer bilo – v Dobrovniku in Beltincih je toča poškodovala nekaj streh objektov, gasilci pa so povečini pomagali pri črpanju meteornih voda in blata iz okoli 20 zalitih kleti hiš, kažejo podatki Uprave RS za zaščito in reševanje. Ob vsem tem pa je v sredo zvečer tudi gorelo: v Kupišincih je zaradi udara strele izbruhnil požar v ostrešju stanovanjskega objekta, kakšno uro zatem pa je zaradi udara strele zagorelo še ostrešje stanovanjskega objekta v naselju Radovci v občini Grad.

Povezave s hudimi nevihtami in dejstvom, da je bil letošnji april v večjem delu države najtoplejši v zgodovini meritev, Velkavrh ne vidi. »Prav lahko bi se zgodilo, da bi bilo do sedaj hladno in bi se te dni ogrelo, poudariti pa je treba, da so temperature vendarle dokaj običajne, morda rahlo nad povprečjem, a v okviru pričakovanih odstopanj. Tako vzroke za vreme te dni ni za iskati v aprilskih temperaturah,« je jasen.

160.000 udarov strel in tornado nad Dunajem

Po podatkih portala Severe Weather Europe, na katerem spremljajo ekstremne vremenske razmere v Evropi, so od srede popoldan do četrtka dopoldan na območju osrednje in južne Evrope zaznali kar 160.000 udarov strel. Te so v sredo popoldan švigale tudi nad Sarajevom, zvečer pa je neurje doseglo še naše južne sosede, kjer se je neurje najbolj razbesnelo nad Siskom. Tam je močan veter podiral drevesa, obilno deževje pa je zalivalo ceste, podhode in številne kleti stanovanjskih hiš. Prebivalce Hrvaške in turiste tudi v prihajajočih dneh opozarjajo na nestanovitno vreme.

Neurje ni prizaneslo niti Avstriji, kjer je bila najbolj prizadeta zvezna dežela Spodnja Avstrija. Na terenu je bilo skupno 550 gasilcev, ki so v sredo zvečer in ponoči zabeležili 150 nujnih primerov. Med drugim je meteorna voda zalivala kleti, ceste in njive, več dreves pa je padlo na električno in telefonsko napeljavo. Poškodovanih naj ne bi bilo. Največ zanimanja pa je požel tornado nad Dunajem, posnetek katerega se je danes širil po družbenih omrežjih.

»Vrtinčasti veter se sproži ob močnih nevihtnih pojavih. In če so bile razmere v sredo zvečer takšne, potem je prav možno, da je šlo za tornado,« pravi Velkavrh. Tornadov na našem območju sicer ne moremo primerjati s tistimi v ZDA, dodaja, saj so tisti čez lužo vendarle večinoma veliko močnejši. »V Evropi je zadnja leta takšnih pojavov nekaj več. Meteorološka stroka zagovarja, da se ozračje počasi segreva, s tem pa je na voljo tudi več energije, ki se lahko sprošča tudi za vremenske procese. To pomeni možnost večjih in močnejših nevihtnih sistemov, s tem pa tudi večjo možnost za nastanek tornada,« Velkavrh opisuje spremembe vremenskih pojavov pri nas. Po njegovem lahko deloma govorimo o vplivu podnebnih sprememb, saj je pojavov več, pa še pogostejši so, a obenem opozarja, da nekoč nismo imeli na voljo toliko podatkov za analizo, kot jih imamo danes. S segrevanjem ozračja pa se, na žalost, pričakuje vse več takšnih vremenskih pojavov. Lahko nas skrbi, pravi Velkavrh, a nam to nič ne pomaga, dokler ne bomo naredili koraka naprej v smeri izboljševanja situacije.

vreme vremenska napoved neurja neurje toča Pomurje Avstrija BiH Hrvaška tornado Andrej Velkavrh Arso podnebne spremembe podnebje