V zraku se vonja kadilo, menihi so oblečeni v slavnostna pogrebna oblačila, sliši se molitve. Na prvi pogled je videti, kot da gre za pogreb človeka. A v resnici gre za zadnje slovo od robotskih psov. Za pokop hišnega ljubljenčka običajno ne zadostuje zgolj lopata in primerna zaplata zemlje, pač pa gre za čustven dogodek, ki ga spremlja premislek o poginulem ljubljenčku. Kako pa se človek polovi od nekoliko drugačnega ljubljenčka, takšnega, ki je svoje življenje začel v Sonyjevi tovarni?
Sonyjeva prodajna uspešnica, robotski pes Aibo, je bil skoraj dve desetletji del številnih japonskih gospodinjstev. Zgodovina robotskega najboljšega prijatelja sega v leto 1999, ko je Sony na trg poslal prvo različico. Aibo je postal neznansko priljubljen, v prvih dvajsetih minutah jih je bilo prodanih kar 3000 – in to ob dejstvu, da je družba robotskega najboljšega prijatelja stala 2000 dolarjev (približno 1700 evrov).
Okvara pomeni konec prijateljevanja z robotskim najboljšim prijateljem
Do leta 2006, ko je Sony ustavil proizvodnjo, je bilo prodanih več kot 150.000 robotskih psov. Nadaljnjih osem let so pri Sonyju izdelovali rezervne dele in popravljali robotske pse, ki so se pokvarili. Zadnja štiri leta pa lastniki robota Aibo živijo z zavedanjem, da bo ob okvari to pomenilo konec njihovega prijateljevanja z robotskim psom.
Ko se Aibo pokvari, ga lahko lastnik pošlje podjetju, ki se ukvarja s popravili starih robotskih naprav. V podjetju presodijo, ali je okvaro moč odpraviti. V nasprotnem primeru Aibo pot nadaljuje v tempelj, kjer je deležen pogrebnega obreda (ki ne vključuje kremacije ali pokopa), nato pa mu odvzamejo dele, ki jih je možno ponovno uporabiti in tako ponovno oživiti katerega od manj okvarjenih robotskih ljubljenčkov.
Menihi v skoraj pol tisočletja starem budističnem templju Kofukuji blizu Tokia so doslej opravili 800 pogrebnih obredov robotskih psov. Kot piše Guardian, so roboti opremljeni s karticami, na katerih piše, od kod so, lastniki pa nanje zapišejo tudi poslovilne misli. »Ker vem, da bodo menihi molili za mojega Aiba, se počutim olajšanega,« je zapisal eden od žalujočih lastnikov. »Prosim, naj deli mojega Aiba pomagajo ostalim. Moje oči so napolnjene s solzami, ker se moram posloviti,« piše na drugi.
Bungen Oi, eden od menihov v templju, pravi, da ni s pogrebnim obredjem za robotske pse prav nič narobe. »Vse ima dušo,« je prepričan.
