Raziskava, ki so jo pred tremi leti opravili britanski raziskovalci, je pokazala, da so slabe delovne razmere za zdravje škodljive vsaj toliko kot denimo kajenje. Delovne razmere, ki negativno vplivajo na zdravje delavca, so po navedbah raziskovalcev denimo nadure, pomanjkanje prostega časa, nezanesljivost delovnega razmerja in strah pred izgubo službe ter nepredvidljiv urnik dela.
Svojci za samomor krivijo podjetje
Pri Uberju zaposleni programer, katerega letni zaslužek se je meril v šestmestnih številkah, si je predlani vzel življenje, njegova družina pa krivi podjetje, pri katerem je bil zaposlen. Količina stresa, ki ga je doživljal v službi, je bila po prepričanju svojcev ključna pri njegovi odločitvi. O razmerah v delovnem okolju kot sprožilcu prezgodnje smrti poročajo tudi iz Velike Britanije, kjer se je po 72 urah dela zgrudil in umrl 21-letni pripravnik v Merill Lynch. Podobnih primerov ljudi, ki so se zaradi izgorelosti in bolezni, ki se razvijejo kot posledica prekomerni izpostavitvi stresu, znašli na robu smrti, je vse več. »Vaš nadrejeni ima na vaše zdravje večji vpliv kot vaš osebni zdravnik,« je za BBC dejal Bob Chapman, izvršni direktor v podjetju Barry-Wehmiller.
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je približno tri četrtine vsega denarja, ki se porabi v zdravstvu, namenjenega zdravljenju kroničnih in nenalezljivih bolezni. Tovrstne bolezni bi naj bile vzrok 63 odstotkom vseh smrti. Znano je, da je stres v kombinaciji z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so denimo nezdrav življenjski slog, kajenje, uživanje alkohola in drog, glavni vzrok za pojav kroničnih bolezni. Številne raziskave so dokazale, da je služba eden glavnih generatorjev stresa.
Boljši delovni pogoji koristijo tako zaposlenim kot delodajalcu
Kot BBC navaja podatke Ameriškega inštituta za stres, stres na delovnem mestu ameriško gospodarstvo stane približno 300 milijard dolarjev letno. Na inštitutu med drugim pravijo, da je delovno mesto posredni vzrok najmanj 120.000 smrti na leto, kar stres uvršča na peto mesto na lestvici najpogostejši vzrokov za smrt. Stres se tako uvršča višje kot denimo ledvične bolezni in Alzheimerjeva bolezen.
Ironično je, da delovno okolje, ki pri zaposlenih povzroča konstanten stres, delodajalcem ne koristi, pač pa škodi. Raziskave so pokazale, da dolgi delovniki negativno vplivajo na produktivnost zaposlenih.
Ni veliko delodajalcev, ki razumejo, da delavec, ki pride delat k njemu, v njegove roke daje svoje fizično in psihično zdravje, piše BBC. Pri iskanju službe je za iskalca zelo pomembno, da je, kolikor se le da, bolj kot na plačilo pozoren na druge vidike delovnega mesta. Navsezadnje gre za zdravje.
