Ustavno sodišče je v obravnavi ustavnih pritožb presodilo, da Banka Slovenije in Evropska centralna banka (ECB) v tem primeru nista nosilki ustavnih pravic, katerih kršitev zatrjujeta (enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva), ECB tudi ne pravice do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar se je sklicevala.

Ustavno sodišče tako ni presojalo vsebinske utemeljenosti ustavnih pritožb, prav tako ni odgovarjalo na vprašanje, ali so izpolnjene vse druge procesne predpostavke za njuno vsebinsko obravnavo.

Ustavno sodišče je zavrglo tudi predlog Banke Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ker po zavrženi ustavni pritožbi Banka Slovenije ne izpolnjuje pravnega interesa za začetek postopka.

Sklep sprejeli soglasno

Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije je potekala julija 2016, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Banka Slovenije je na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronske in druge dokumente fizičnih oseb in Banke Slovenije.

V zvezi s tem je skupaj z ECB med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB in da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB.