Po začetni oceni je ameriški BDP v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zrasel za 2,3 odstotka. Nekoliko presenetljivo so k rasti največ prispevale investicije v osnovna sredstva zasebnega sektorja in ne potrošnja gospodinjstev, kar se je zgodilo prvič po drugem četrtletju 2017. Med investicijami zasebnega sektorja velja izpostaviti 12,3-odstotno rast investicij rudarskih in naftnih družb, ki po okrevanju cen rud in surove nafte znova investirajo v posodobitev obstoječe infrastrukture in v nove zmogljivosti. Pričakovati pa je, da bo v prihodnjih mesecih zasebna potrošnja Američanov spet gonilna sila gospodarske rasti, in sicer predvsem zaradi nedavno uvedenih davčnih olajšav, ki so pomembno vplivale na 6,2-odstotno rast razpoložljivega dohodka Američanov v prvem letošnjem četrtletju, dodatne razloge za optimizem pa lahko iščemo tudi v 2,9-odstotni rasti plač v zasebnem sektorju, kar je najhitrejša rast po letu 2008.
Objavljeni poslovni rezultati so tudi v preteklem tednu presegli pričakovanja analitikov. Do petka je poslovne rezultate objavila dobra polovica družb, vključenih v delniški indeks S&P 500, ki so v povprečju dosegle 25-odstotno rast dobičkov v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. Na ravni posameznih družb velja izpostaviti poslovanje družbe Facebook, ki je afera Cambridge Analytica očitno (še) ni prizadela. Družbeno omrežje je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim doseglo 3,5-odstotno rast števila dnevnih uporabnikov, kar pomeni, da Facebook dnevno uporablja že 1,45 milijarde ljudi. Prihodki družbe pa so se v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem povečali kar za 50 odstotkov in tako ni presenetljivo, da je tečaj delnice po objavi rezultatov poskočil kar za 9 odstotkov.
Nasprotno so evropska podjetja, ki so že objavila poslovne rezultate za prvo letošnje četrtletje, v povprečju dosegla (skromno) 1,5-odstotno rast čistega dobička. Kljub skromnejšim objavam pa je evropski delniški indeks Dj Stoxx 600 v preteklem tednu dosegel že peto zaporedno tedensko rast, h kateri je znatno pripomogel tudi upad vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je blagodejno vplivalo predvsem na rast tečajev delnic evropskih izvoznikov. Izvoz sicer predstavlja približno 40 odstotkov BDP evrskega območja. K upadu vrednosti evra so precej pripomogle ameriške makroekonomske objave, ki nakazujejo hitrejšo rast ameriškega gospodarstva v primerjavi z rastjo evrskega območja od prvotno pričakovane, ter tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki je po zasedanju sveta ECB v svoji izjavi postal previdnejši glede prihodnje gospodarske rasti, znova pa je tudi poudaril, da bo ECB nadaljevala program odkupa obveznic vse do septembra oziroma bo program odkupovanja tudi podaljšala, če bodo to narekovale razmere v evropskem gospodarstvu.
Ohlapno denarno politiko ohranja tudi japonska centralna banka. Guverner Haruhiko Kuroda je pretekli teden dejal, da je svet centralne banke umaknil časovnico za doseganje ciljne dvoodstotne inflacije, kar so tržni udeleženci razumeli kot razširitve manevrskega prostora za dodatne stimulacijske ukrepe banke. Japonski delniški indeks Nikkei 225 je sicer pretekli teden prav tako dosegel peto zaporedno tedensko rast.
