Kmalu po tistem, ko je zazvonilo in so morali najstniki, oblečeni v bele halje, končati delo, je Eric iz Helsingborga na Švedskem utrujenega obraza prišel iz enega od laboratorijev na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. »Težko je bilo,« je bilo v njegovem glasu mogoče prebrati rahlo razburjenost. »Nalogo smo rešili, ampak smo lovili zadnje sekunde,« je dodal eden od 156 udeležencev 16. evropske naravoslovne olimpijade, ki te dni poteka v Ljubljani.

»Štiri ure se morda sliši veliko, vendar ko si postavljen pred zahtevno nalogo, čas hitro mine,« je še povedal Eric in dodal, da sicer pričakuje visoko uvrstitev svoje ekipe, a ne bo razočaran, če ne bodo zmagali. Navsezadnje v teh dnevih dobiva nekaj pomembnejšega od medalj – spoznava vrstnike iz različnih držav, s katerimi bo lahko obdržal stike in morda nekoč z njimi sodeloval na znanstvenem področju.

Naloge, povezane z vinom

Na znanstveni olimpijadi sodeluje 25 držav Evropske unije, vsako državo zastopata dve ekipi s po tremi člani, Slovenijo pa kot gostiteljico prireditve še dodatni ekipi, ki tekmujeta zunaj konkurence. Na tekmovanju je prisotnih okoli sto opazovalcev in mentorjev, ki so noč pred začetkom tekmovanja iz angleščine v svoje jezike prevajali naloge. Dijaki so morali rešiti naloge iz biologije, kemije in fizike, povezane pa so bile z vinom, ki je bil po izboru države gostiteljice tema tekmovanja.

»V kemijskem delu so analizirali listna barvila. S posebno tehniko in ustreznimi barvili so ločili topila, ki so v listju. Pri fizikalni nalogi so merili prepustnost svetlobe v različnih vzorcih vina. Na osnovi vnaprej pripravljenega diagrama, ki je bil narejen za vse slovenske regije, so morali ugotoviti, v katero regijo spada določeno vino. Pri biološkem delu pa so morali preučevati vpliv encimov na oksidacijo grozdja,« je pojasnil Andrej Godec, vodja strokovnega odbora prireditve, ki jo organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Povedal je, da naloge ne ustrezajo njihovi starosti, to je 15 in 16 let, ampak so nekoliko zahtevnejše. »Naloge tudi niso tako zahtevne kot na fakultetah, a dijaki morajo pokazati nekatere spretnosti, ki jih obvladajo študenti,« je dodal.

Delo dijakov je pozorno spremljal tudi Irec Michael Cotter, ki je leta 2003 ustanovil tekmovanje. Od tedaj vsako leto poteka v drugem evropskem mestu, prihodnje leto bo gostiteljica Portugalska. Cotter si je že lanskega novembra v Ljubljani ogledal, kako potekajo priprave na tekmovanje, in bil tako kot v teh dneh zadovoljen z organizacijo. Vesel je predvsem, ker se udejanja njegova ideja o povezovanju Evrope skozi znanost, ki se je razvila iz želje po povezanosti Severne Irske in Irske. »Glavna ideja tekmovanja je, da mladi iz vseh delov Evrope spoznavajo drug drugega. Upamo, da bo to pripomoglo k unifikaciji ljudi v Evropi. Poleg tega verjamem, da je znanost najbolje učiti praktično in timsko. Zato sem prišel na idejo, da dijaki ne bi tekmovali kot posamezniki, ampak kot ekipe, in bi teste reševali interdisciplinarno.«

Priložnost za izpopolnjevanje angleščine

Da je pomemben del prireditve druženje, sta potrdili Nina in Urša, predstavnici ene od štirih slovenskih ekip, kajti navezali sta že veliko stikov. »Dobro je, ker v sobah bivamo s tekmovalci in tekmovalkami iz drugih držav. Sama imam sostanovalki z Nizozemskega in Švedskega, sicer pa so me s pripovedovanjem o svoji kulturi najbolj navdušili Španci in Portugalci,« jeUrši ob zadnjem stavku prikimala Nina. Naloge se jima niso zdele tako težke kot Ericu, njunemu kolegu s Švedskega, morda tudi zato, ker sta glede na minule olimpijade vedeli, da morajo imeti tekmovalci visoko raven znanja.

Veseli sta tudi, ker lahko ob pogovorih z evropskimi vrstniki izpolnjujeta angleščino. To lahko počneta predvsem med spremljevalnimi in zabavnimi dejavnostmi. Med drugim so tako na interaktiven način spoznavali Ljubljano, si ogledali Škocjanske jame in Obalo, organizatorji so jim pripravili športne aktivnosti, obiskali so Muzej iluzij in se učili polko.