Podobna zgodba je bila pri napadu na Irak. Nezmotljive ameriške tajne službe so našle pri Sadamu Huseinu orožje za množično ubijanje. To je tako vznejevoljilo predsednika Busha, da je tja poslal močno vojsko, da to orožje najde. Iračani so se pokazali za čudne in trmaste, saj noben od stotisočih umrlih ni hotel vedeti nič o tem orožju. Svoje izkušnje so ponudili tudi Angleži, a jim to ni pomagalo. Tudi oni niso našli tega orožja.

O. K., so rekli, smo se pač zmotili.

Če primerjam obe situaciji, lahko ugotovim, da je Donald Trump veliko bolj simpatičen, kot je bil Bush. Slednji je imel samo enega zaveznika, Tonyja Blaira, Trump je imel že dva, njegovo nagajanje Rusom pa sta požegnala ves Nato in EU. Vključno s Slovenijo.

Malo me skrbi, ker se je pokazalo, da ima Trump orožje za množično uničevanje. Kdo bo napadel ZDA, da bi to ugotovil? Anglija in Francija zagotovo ne, saj sta zaveznici. Kitajska, ki ima tudi tako orožje, ne razmišlja o tem. Morda pa bi lahko to storila Slovenija, skupaj s Hrvaško.

Mi imamo dva stara pilatusa, Hrvati so od Izraela kupili nekaj predpotopnih letal. Morda bi lahko bila to karta presenečenja, saj so letala tako stara, da jih radarji protiraketnih sistemov nimajo več v bazi podatkov. Neverjeten smisel za taktične prevare je pokazal tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ko je podal poročilo, v kakšnem razsulu je vojska. Vredno Montgomeryjeve zvijače z lesenimi topovi v Afriki. Kdo bi lahko sploh pomislil, da gremo mi zraven.

To pa je preveč tudi za Michaela Moora.

Zdravko Petrič Kostanjevica na Krki