73 % mladih si najbolj želi redne pogodbe za delo za poln nedoločen čas. Obenem pa je 70 odstotkom pomemben fleksibilen urnik oziroma samostojno razporejanje delovnega časa, je pokazala letošnja anketa sindikata Mladi plus.
Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus: »Podatki raziskave jasno kažejo, da si mladi ne želimo delati v prekarnih oblikah. Hkrati pa kažejo, da smo mladi pripravljeni sprejeti različne oblike dela in pristati celo na kršitve.«
55 % mladih dela na področju, za katerega se niso šolali. Kar 87 odstotkov mladih je pripravljenih delati na področju, za katerega se niso šolali.
42 % mladih dela na delovnem mestu, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe od njihove.
50 % mladih je že delalo na črno, 37 odstotkov pa je opravljalo neplačano prakso. Trenutno kar 32 odstotkov mladih opravlja delo, za katerega niso plačani.
30 % mladih ne ve, da morajo za opravljene nadure dobiti plačilo ali dodatne proste dni. Da so upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če so bili v zadnjem letu zaposleni devet mesecev, ne ve 31 odstotkov mladih. Kar 47 odstotkov mladih tudi ne ve, do kdaj lahko na zavodu za zaposlovanje koristijo pravice kot mladi.
83 % mladih uporablja pri iskanju dela spletne strani zaposlitvenih agencij, 73 odstotkov išče delo prek zavoda za zaposlovanje, 66 odstotkov prek prijateljev in znancev. Le 28 odstotkov jih samih obiskuje podjetja.
39 % mladih je na razgovoru za službo že doživelo spolno diskriminacijo, 21 odstotkov pa je bilo na razgovoru za službo že vprašanih o načrtovanju družine.
25 % mladih je nezadovoljnih z rednimi individualnimi srečanji s svetovalcem zavoda za zaposlovanje, le 19 odstotkov jih je zadovoljnih s skupinskimi delavnicami. 45 odstotkov se jih ni prek zavoda nikoli predstavilo delodajalcem, 60 odstotkov pa nima izkušenj z zavodovimi seminarji, kot je denimo Eures.
