Zavezništvo šestnajstih držav je severnokorejsko vojsko potisnilo proti meji s Kitajsko, a je tedaj v vojno stopila tudi ta in z milijonom vojakov preplavila bojišče. Fronta se je ustalila na 38. vzporedniku, ki je že od druge svetovne vojne delil polotok na interesni coni Sovjetske zveze na eni in zahodnih zaveznikov na drugi strani.
27. julija 1953 so se s podpisom sporazuma o koncu spopadov Severne Koreje, ZDA in Kitajske na Korejskem polotoku triletni boji končali. Do končnega mirovnega sporazuma nikoli ni prišlo, tako da sta državi tehnično vseskozi v vojni.
2,5 milijona civilistov je bilo ubitih ali ranjenih v korejski vojni. Število padlih vojakov na strani Južne Koreje je dokaj natančno ocenjeno na 178.405, na severnokorejski pa se podatek giblje od 398.000 do več kot 750.000 mrtvih.
6-krat je Severna Koreja do zdaj napovedala, da ne bo spoštovala določil sporazuma o prekinitvi spopadov, prvič leta 1994, nazadnje pa pred petimi leti.
4. julija 1972 sta po več tajnih srečanjih, med drugim šefa južnokorejske tajne službe Lee Hu Raka s severnokorejskim voditeljem Kim Il Sungom, državi objavili tri načela ponovne združitve, in sicer da mora biti dosežena brez vpliva tujih sil in na miren način ter nad ideološkimi razhajanji s poudarkom na enem narodu. Seul in Pjongjang sta vzpostavila »vročo telefonsko linijo«.
13. junija 2000 je sončna politika južnokorejskega predsednika Kim Dae Junga privedla do prvega korejskega vrha s Kim Jong Ilom, sinom ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga. Mesec kasneje so se prvič sešle v vojni razdeljene družine, septembra istega leta pa so športniki obeh držav korakali skupaj na olimpijskih igrah v Sydneyju. ZDA sončne politike niso podpirale in so Severno Korejo leta 2002 prištele k silam zla. Leta 2010 jo je opustil tedanji južnokorejski predsednik Lee Myung Bak.
10. januarja 2003
je Pjongjang objavil umik iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, leta 2006 pa izvedel prvi jedrski poskus.
4. oktobra 2007
sta na drugem in do včeraj zadnjem vrhu Kim Jong Il in tedanji južnokorejski predsednik Roh Moo Hyun podpisala tako imenovano mirovno deklaracijo. Ostala je mrtva črka.
