»Zahteva po novih, visoko kakovostnih delovnih mestih je pomembnejša kot kdaj koli, sindikati pa imamo jasne predloge o tem, kako jih doseči,« je med drugim zapisano v izjavi, ki sta jo na 12. srečanju Sindikati brez meja na mejnem prehodu Obrežje podpisala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Mladen Novosel, predsednik Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške. Kot sta poudarila, Slovenija in Hrvaška že tri leta nista več v recesiji, gospodarstvo in splošna raven plač rasteta, a večina delavcev in državljanov okrevanja gospodarstva (še) ne občuti.
»Kakovost delovnih mest se v določenem obsegu prav v času gospodarskega okrevanja zmanjšuje,« poudarjata. »Države članice Evropske unije, ki so dosegle najboljše rezultate pri zmanjševanju brezposelnosti in vzpostavljanju trajnostnih sistemov socialne varnosti, so ravno države z najvišjo kakovostjo delovnih mest,« so opozorili sindikalisti.
Kapitalizem po meri delavcev
Kot je dejala Jerkičeva, delovna razmerja postajajo vse bolj negotova, delovna mesta, kot smo jih poznali v preteklosti, pa ogrožena. »Tehnološki napredek je hiter, smo v fazi robotizacije, digitalizacije. Vendar to ne sme pomeniti, da delovna mesta izgubljajo na kvaliteti, da so manj varna za delavce in manj dostojna. Smo za napredek v Evropi, vendar ne na račun delavcev,« poudarja Jerkičeva. Čeprav je Slovenija že lep čas v Evropski uniji, jo tarejo podobne težave kot na Hrvaškem, od prekarnega dela, odhajanja mladih in strokovnih kadrov v tujino do pomanjkanja socialnega dialoga, težav pri sklepanju kolektivnih pogodb, vprašanja zdravstvene in pokojninske zakonodaje.
»Še nikoli doslej, odkar se je kriza končala, ni bilo treba toliko poudarjati, da so naša delovna mesta ogrožena,« je dejal Mladen Novosel. Kot pravi, slovenski in hrvaški delavci ne odhajajo v tujino zgolj zaradi slabih delovnih razmer, ampak odhajajo v države z bolj razvitimi kolektivnimi pogodbami in višjimi plačami, v države, kjer vendarle obstaja kapitalizem po meri delavcev.
»Želimo delovna mesta za nedoločen čas«
»Pri nas pa kapitalizem še vedno gleda na delavce in delo kot na strošek, ki ga je treba čim bolj minimalizirati. Ni nam vseeno, ko nam rečejo, da je bolje imeti kakršna koli delovna mesta kot nobenih. Pomembno je, da imamo kakovostna delovna mesta. Ne želimo delovnih mest za določen čas ali prek agencij, želimo kakovostna delovna mesta za nedoločen čas, kar mora biti dominanten način zaposlovanja. Žal danes ni tako,« pravi Novosel. Tudi plača mora biti zadostna za preživetje in tolikšna, da bo delavca stimulirala in ne bo razmišljal o delu v tujini, dodaja. Hrvaški sindikati ob 1. maju v Zagrebu pripravljajo shod z jasnim sporočilom: »Smo za reforme, vendar naj bodo to reforme za ljudi.«
Hrvaška je z 8,4 odstotka prekarnega dela prva med državami članicami Evropske unije, kjer je povprečje 2,3 odstotka, Slovenija je s 4,5 odstotka po podatkih ZSSS na petem mestu. Za obe državi je značilna visoka brezposelnost, zlasti dolgotrajna, tveganje revščine raste, tudi med zaposlenimi, značilna je nizka raven pokritosti s kolektivnimi pogodbami. »Brezposelnost in nizka kakovost dela gresta z roko v roki. Sta neposredna posledica varčevanja, šibkega socialnega dialoga, zanikanja delavskih in sindikalnih pravic,« še poudarjajo v sindikatih obeh držav.
