V svojem prvem pismu, objavljenem v Dnevniku 14. 4. 2018, sem pozabil poudariti, da je v zadnjem obdobju tudi veliko drugih naših individualnih športnic in športnikov ter reprezentanc prejelo Bloudkovo nagrado. Tako na primer že omenjeni srebrni odbojkarji leta 2015, bronasti rokometaši leta 2017, biatlonska mešana štafeta leta 2012 in smučarska skakalna reprezentanca Slovenije leta 2011, da vseh individualnih prejemnikov niti ne omenjam. Seznam vseh je dosegljiv na spletu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bloudkova_nagrada.

Ali bodo torej tudi vsi drugi prejemniki Bloudkovih nagrad po svoji upokojitvi dobivali mesečne pokojnine? Dvomim in vedno bolj sem prepričan, da je bilo v primeru zlatih košarkarjev vse skupaj le prazna obljuba in všečna propagandna akcija aktualne vlade in njenega predsednika.

V Zakonu o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, št. 56-2000/1994) namreč v 13. členu piše: »Glede na s proračunom Republike Slovenije zagotovljena sredstva odbor vsako leto določi denarno višino Bloudkove nagrade in Bloudkove plakete. Razmerje med vrednostjo Bloudkove nagrade in Bloudkove plakete je tri proti ena.«

Skoraj prepričan sem, da sedanji odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj pod vodstvom olimpionika Miroslava Cerarja, ki ima mandat od 13. 1. 2015 do 13. 1. 2019, takšnega sklepa o višini in načinu izplačila Bloudkove nagrade, torej tudi z izplačevanjem mesečnih pokojnin, ni sprejel. Sicer bi bilo to v nasprotju z zgoraj omenjenim zakonom in v slovenskem športu izjema brez primere!

Andrej Šušterič, Šentjur