Zahvaljujem se vam za javno pismo. Iz pisma je razbrati, da vas bolj prepriča podajanje vsebin in novic na komercialnih televizijah kot naš Dnevnik. Koncept, ki ga imamo, sledi standardom in poslanstvu javne radiotelevizije. Trudimo se zagotavljati verodostojne in kakovostne domače in tuje novice. Res pa je, da vam novic iz družabnega življenja ne posredujemo, in mislim, da jih tudi v bodoče ne bomo, saj dajemo prednost aktualnim, resnim in zahtevnim temam.
Komercialne televizije so sicer prevzele nekatere športne prenose, vendar pa zelo veliko športov (zimski športi, olimpijske igre, hokej, svetovno prvenstvo v nogometu, rokomet…) še vedno prenašamo na javni televiziji in tako bo tudi v bodoče. Ob tem velja izpostaviti, da tudi komercialni programi niso brezplačni, ampak je treba za možnost ogleda pri kabelskih operaterjih kar precej seči v žep. Tretji televizijski program je namenjen prenosom sej državnega zbora in je kot tak naša zakonska obveza. Ne drži vaša navedba, da imamo kar tri televizijske hiše. Res je, da imamo poleg programov RA in TV Slovenija z zakonom opredeljena tudi dva regionalna centra – v Mariboru in Kopru, ki pa poleg regionalnega radijskega in televizijskega programa pripravljata še program za narodnostne skupnosti, kot jim ga zagotavlja Ustava RS. Ne morem se strinjati z vami, da »capljamo za drugimi«. Našim radijskim in televizijskim programom se poslušanost oziroma gledanost povečuje. Res pa je, da na primer zaostajamo pri igranem programu, kjer so nas prehitele komercialne televizije s »slovenskimi žajfnicami«. Vendar se sprašujem, ali je sploh nujno, da imamo tovrstno produkcijo na nacionalni televiziji. Upam, da bomo v tako dobri »kondiciji«, da bomo lahko ponudili gledalcem kakovostne domače igrane serije.
Iz vašega zapisa sklepam, da ne poznate celovitega delovanja RTV Slovenija in njenega poslanstva, sicer ne bi zapisali, da »damo tako malo od sebe«. V letu 2018 smo namreč predvajali 6178 ur oziroma 72 odstotkov lastnega TV-programa, večji delež lastnega programa sta predvajali le Nemčija in Andora (vir: EBU).
Ne vem, od kod vam podatek, da naj bi lani za reševanje problematike stalnih honorarnih sodelavcev povečali stroške za 2,4 milijona evrov. Stalni sodelavci so, kot že samo ime pove, z RTV Slovenija že sodelovali, le oblika sodelovanja se je spremenila skladno z zakonom. Povečani stroški tako morda znašajo nekaj sto tisoč evrov. Upam, da se strinjate, da je prav, da javni zavod spoštuje zakonsko ureditev tudi na področju zaposlovanja.
Ne vem, koliko poznate primerljive RTV-organizacije, kajti sicer verjetno ne bi govorili o »armadi zaposlenih«. Dejstvo je, da smo med manjšimi radiotelevizijami v Evropi. Problem je le v tem, da mora RTV Slovenija pripravljati program le za 2 milijona gledalcev s 606.935 plačniki RTV-prispevka. To je pač usoda majhnih narodov. Priprava programa stane namreč skoraj enako, če se pripravlja za 2 milijona gledalcev in poslušalcev ali pa za 20 milijonov. Imamo tudi orkestra in pevske zbore, ki skrbijo za ustvarjanje in poustvarjanje mnogih glasbenih zvrsti, predvsem slovenskih skladateljev. Pod RTV Slovenija spadajo tudi Oddajniki in zveze, Služba za obračun RTV-prispevka in ZKP, to so službe, ki jih večina tujih javnih RTV nima vključenih. Sami tudi skrbimo za arhiviranje z digitalizacijo, da tega ni treba državi. Izjemno pomembno je tudi, da zagotovimo vsebine, namenjene invalidom, in dostopnost do njih. Tako vam lahko zagotovim, da nas ni veliko preveč, nas pa bo v prihodnosti nekaj manj. Koliko manj, se bo treba še dogovoriti, kajti zaposleni ustvarjajo programe in bistvena sprememba v njihovem številu lahko vpliva na program.
Nikakor ne delim mnenja Dragana Matiča, da naj bi bile na RTV »strašljive zadeve«, nasprotno, lotili smo se cele vrste ukrepov, ki ob vsakodnevnem racionalnem ravnanju pomenijo, da smo negativne učinke zmanjševanja razpoložljivih sredstev ob sproščanju omejitev na področju plač v veliki meri omejili in da imamo na srečo toliko denarja, da bomo še kakšno leto zagotavljali izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Stroški dela zaposlenih in stalnih honorarnih sodelavcev so znašali 60 odstotkov vseh stroškov tako leta 2010 kot leta 2017, problem je le v tem, da so bili prihodki lani za 12 milijonov evrov manjši.
Vesel sem, da ste se obrnili name, da sem vam pojasnil nekaj malo znanih resnic o RTV Slovenija. V kolikor vas zanima, vam lahko pošljemo promemorijo, v kateri je natančno zapisana geneza, zakaj je RTV Slovenija v letu 2017 in tudi v 2018 zašla v poslovne težave, ki pa jih v celoti obvladujemo. Za zdaj.
Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija