Proces, znan kot Brdo-Brioni, ki je na pobudo Slovenije in Hrvaške od leta 2013 eden glavnih spodbujevalcev krepitve odnosov med državami, nastalimi na tleh razpadle Jugoslavije, pridružila pa se mu je tudi Albanija, je danes prvič gostoval v Makedoniji. Zato se je tradicionalnima gostiteljema, predsednikoma Slovenije in Hrvaške (tokrat Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović), pridružil makedonski predsednik Georgij Ivanov.
Toda današnje srečanje je imelo še dva posebna gosta – bolgarskega predsednika Bojka Borisova, ker Evropski uniji predseduje Bolgarija, in predsednika evropskega sveta Donalda Tuska. Razlog za prihod teh dveh gostov je razumljiv. Tema tokratnega srečanja je širitev EU v ta nekoliko odrinjen jugovzhodni evropski kot, ki jo napoveduje nedavno poročilo evropske komisije o širitvi, ki ocenjuje, da pogajanja s Črno goro in Srbijo uspešno napredujejo, da sta Kosovo in BiH kljub vrsti notranjih pa tudi zunanjih težav vendarle dosegla manjši napredek v sprejemanju nujnih reform in da sta Makedonija in Albanija dosegli takšen napredek, da je mogoče v kratkem začeti pristopna pogajanja.
Reforme in reševanje sporov
Ker pa v teh državah, pa tudi med njimi, ne manjka problemov, med katerimi so najbolj pereči odnosi med Zagrebom in Beogradom, med Beogradom in Prištino ter med Zagrebom in Sarajevom, je vloga procesa Brdo-Brioni, ki spodbuja države k preseganju le-teh in iskanju točk, ki povezujejo, toliko bolj pomembna. To so udeleženci poudarili v skupni deklaraciji, objavljeni po srečanju.
V njej so zapisali, da je po pozitivnih signalih iz Bruslja glede širitve zdaj vse odvisno od držav zahodnega Balkana, da začnejo oziroma nadaljujejo reforme ter hkrati strpno in odgovorno rešijo sporna vprašanja, pri čemer jih morajo voditi načela pravne države, dobrososedskih odnosov, človekovih svoboščin, enakopravnosti... Države tega dela Evrope si morajo na tej poti začeti pomagati in si nehati podstavljati noge, je dejal srbski predsednik Vučić.
V teh prizadevanjih pa veliko pričakujejo tako od procesa Brdo-Brioni, ki se je že dobro zasidral v tem prostoru kot institucija, ki lahko veliko prispeva k preseganju težav, kot tudi od same EU, ki bo morala bolj aktivno in konkretno pomagati temu delu Evrope, če ga noče izgubiti. Da EU po dveletnem mižanju, ko gre za evropski jugovzhod, tokrat misli bolj resno, naj bi dokazovali tudi napovedani srečanji: prvo v Sofiji, na katerem bodo predsedniki članic EU z voditelji držav zahodnega Balkana razpravljali o krepitvi medsebojnih odnosov in širitvi, in drugo v Bruslju, ko bo glavna tema junijskega vrha EU prav širitev na jugovzhod.
