»Evropske države morajo prevzeti potrebno odgovornost za svojo varnost in svojim državljanom pojasniti, zakaj je nujno, da izpolnijo svoje obveznosti glede obrambnih izdatkov,« je poudaril Pompeo.
Glede obrambnih izdatkov ne bo milosti
Novi ameriški zunanji minister je na vprašanje, ali so prizadevanja Nemčije zadostna, odgovoril, da ne in da bi država morala izpolniti cilje, h katerim se je zavezala. Nemčija za obrambo nameni okoli 1,24 bruto domačega proizvoda (BDP).
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar, ki je na današnjem zasedanju zastopal Slovenijo, je povedal, da je Pompeo danes posredoval močno sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da glede obrambnih izdatkov ne bo milosti.
Zaveznice so se zavezale, da se bodo do leta 2024 približale dvema odstotkoma BDP za obrambo, da bodo petino obrambnih izdatkov namenile za ključne zmogljivosti in opremo ter da bodo prispevale v zavezniške misije in operacije.
Do leta 2024 naj bi cilj dveh odstotkov doseglo najmanj petnajst zaveznic, med katerimi ni Slovenije. Cilj 20 odstotkov za razvoj zmogljivosti pa naj bi do leta 2024 izpolnilo 22 zaveznic. Slovenija naj bi prag 20 odstotkov za investicije dosegla v letu 2021.
ZDA verjetno ne bodo več podpirale iranskega dogovora
Pompeo, ki je v Bruselj odpotoval takoj po zaprisegi, je komentiral tudi iranski jedrski dogovor. Dejal je, da ni verjetno, da bodo ZDA še naprej podpirale ta dogovor, če ne bodo naslovljene pomanjkljivosti, na katere opozarja Trump.
Pompeo je danes na zasedanju Nata po Logarjevih besedah nastopil suvereno, jasno je predstavil ameriška stališča. Pompeo je s prihodom posredoval zelo močno sporočilo, da je Nato pomemben, pa je izpostavil slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin.
Zunanji ministri so danes razpravljali tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg poudarja, da nedavno članstvo Črne gore dokazuje, da so Natova vrata odprta. A vprašanje napredka Makedonije, BiH in Gruzije ostaja odprto.
Makedonija lahko v primeru dogovora z Grčijo glede imena računa, da bo dobila povabilo v zavezništvo, na kar prav zaradi tega spora čaka že deset let. Položaj BiH in Gruzije, ki čakata na akcijski načrt za članstvo, pa je bolj zapleten.
Z akcijskim načrtom za članstvo država vstopi v proces političnega dialoga in vojaških reform, v katerem svoje standarde uskladi z Natovimi, tako da lahko postane članica. Ne pomeni pa ta načrt avtomatskega članstva.
Logar je izpostavil upanje na skorajšnjo rešitve spora med Makedonijo in Grčijo glede imena ter slovensko podporo napredku BiH, ki jo po njegovih besedah podpirajo tudi Velika Britanija in ZDA. A soglasja glede BiH ni. Med nasprotnicami je na primer Nemčija.
