Pričakovanja ljudi so bila tisto pomlad leta 1919 velika, saj so se na pomemben dan prvič v zgodovini pripravljali v državni skupnosti jugoslovanskih narodov, brez dolgoletne tujske nadvlade in njene zatiralne politike. O kresovanjih, kot jih poznamo danes, ter nošenju rdečih nageljnov tedanji časniki niso poročali. Med ljudmi je bilo še vedno čutiti stari strah, ali ne bo nemara tudi nova oblast zborovanja v čast 1. maju prepovedala, saj je bilo v tistem še vedno ne zadosti spokojnem času mogoče pričakovati provokacije, zlasti od na Slovenskem živečih Nemcev ter od njihovih pristašev slovenske krvi.
Prvi maj dan svobode!
Prvi maj 1919 imamo pred durmi. Leto poprej smo še ječali v grozotah vojne; danes je svetovne vojne konec in se vrši le boj proletarijata za pravice na eni strani, na drugi strani pa diplomatični in deloma še militaristični boj najbolj imperialističnega kapitalizma za vojni plen, ki si ga hočejo zmagovalci »pravično« razdeliti med seboj. Zlo je bila svetovna vojna, ki je onemogočila složno delo proletarijata! A to zlo je prineslo uspehe. V skrajnem obupu je proletarijat zastavil vse svoje moči vsak v svoji domači deželi, ter dosegel deloma ogromne uspehe: naravnost strl je ponekod moč kapitalizma, ki je v svoji prešernosti gospodoval doslej človeštvu. (…)
Svet spada delavstvu! V boj pojdemo jugoslovanski proletarci, kakor doslej neustrašeno tudi v bodoče, z geslom: Proletarci vseh dežel, združite se!
Delavec, 26. aprila 1919
PRVI MAJ – DAN PROLETARCEV!
Prvi Maj nam je simbol našega gibanja.
Socializem je borba za lepše življenje, srečo in svobodo. Kaj je potem naravnejše, kakor da se zbiramo socialisti na svoj veliki praznik ravno tisti dan, ko stojita življenje in pomlad v zenitu. (…)
Pred leti so praznovali Prvi Maj samo tisti, ki jim ni bilo treba delati. Za delavno ljudstvo majskih krasot ni bilo. Ono se jih ni moglo in ni smelo veseliti. (…)
Slovenski proletariat je zato zagovarjal vedno načelo, da je mogoče veliko kulturno in gospodarsko življenje le v velikih skupinah, in da se moramo kar najtesnejše nasloniti na svoje enako govoreče brate, Hrvate in Srbe in na Bolgare. (…)
Naprej, 30. aprila 1919
Vesti o prepovedi proslave 1. maja
so neresnične. Tudi v Narodno-socijalni Zvezi in drugih narodnih delavskih organizacijah organizirano delavstvo bo slavilo po vsem Slovenskem 1. maj.
1. maj. Danes proslavlja organizirano socijalnodemokratično delavstvo svoj praznik. Dasi se v pojmovanju mnogih vprašanj ločimo od te stranke, eno nam je skupno: hočemo svobode naroda in poedinca, hočemo enakopravnost v političnem in socijalnem pogledu, hočemo odpravo socijalnih krivic in možnost gospodarskega obstanka in napredka vsakega posameznega člana naroda. (…)
Nova doba, 1. maja 1919
Proslava 1. maja v Mariboru.
Prvi maj smo mariborski Slovenci proslavili zelo slovesno. V sredo zvečer je bila bakljada z godbo po mariborskih ulicah, v četrtek zjutraj pa budnica mariborske vojaške godbe. Magistrat in slovenske hiše so bile okrašene z zastavami. Tudi z bogoslovnega učilišča je ponosno vihrala trobojnica. Vojaški superior g. Rant je ob 9. uri služil pred Marijino soho na Glavnem trgu sv. mašo, katere se je udeležila vsa mariborska posadka, zastopniki uradov in šol ter mnogobrojno občinstvo. Sodelovala je godba. General Maister si je ogledal vse posamezne čete, stopil pred začetkom sv. maše pred oltar ter je pozdravil vojaštvo s srbskim pozdravom: Čete, pomozi Bog! (…) Godba je zaigrala »Lepo našo domovino« in srbsko himno. (…) Popoldne se je vršil v Nar. domu koncert vojaške godbe. Bil je dokaj dobro obiskan. (…)
Straža, 2. maja 1919
Narodna proslava 1. majnika v Ljubljani.
Ljubljana, 1. maja. Praznik 1. maja se je pri nas obhajal v tako slovesni obliki, kakor še nikjer preje ne. Praznovali ga pa nismo samo slovesno kot delavci in uradniki, ampak tudi kot narodno zavedni ljudje, ki vemo in znamo, kaj je naša narodna dolžnost.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev je v najožjem stiku z Narodno Socijalno Zvezo prevzela težko nalogo praznovati 1. maj, čeprav so bili odmerjeni le kratki dnevi za priprave in se skoraj do zadnjega dne ni vedelo, ali bo vlada dovolila to praznovanje ali ne. Pripravljalni odbor za proslavo 1. majnika pri socijalno demokratski stranki se je bavil s predpripravami že cele mesece, tu pa je bilo vse takorekoč ustvarjeno v trenutku, brez priprav in velikega bobnanja. Ravno iz teh vzrokov se moramo tembolj čuditi, kako lepo in veličastno se je vse izvršilo. (…)
Po celi Ljubljani je počivalo vse delo. Trgovine, gostilne, kavarne, obrati, da celo cestna železnica, vse je počivalo. Praznično obleko si je nadela Ljubljana za 1. majnik, k čemur je mnogo pripomoglo tudi lepo vreme. (…)
Slovenski narod, 2. maja 1919
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
