Po Cerarjevem mnenju je pomembno, da se ob vsakoletnih proslavah dneva upora spomnimo, da smo Slovenija vsi, tako slovenski reformatorji in razsvetljenci, Matija Gubec in kmečki uporniki, podporniki zedinjene Slovenije iz leta 1848, taborsko gibanje in vsi slovenski očetje ter nenazadnje sinovi in možje, padli v prvi svetovni vojni, katere 100-letnico konca obeležujemo prav letos. Letos obeležujemo tudi stoto obletnico bojev za severno mejo.
Danes pa se spominjamo pogumnega upora Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, je dejal in dodal, da so njihova požrtvovalna borba, odločnost in tovarištvo omogočili preživetje našega naroda ter pomenijo temelj ustanovitve naše samostojne države. »S ponosom in hvaležnostjo gledam njihov zmagovit boj za svobodo in preživetje Slovenstva,« je povedal premier, ki opravlja tekoče posle.
Po njegovih besedah je bila od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice. Krona slovenske uporniške misli in zavračanja tuje nadvlade pa je po Cerarjevih besedah nedvoumno enoten izid plebiscita leta 1990, svojo vizijo pa smo Slovenci obranili v osamosvojitveni vojni.
»Za to gre tudi v današnjih razsežnostih upora: za kritično, negativno sposobnost reči ne aktualnim krivicam in za hkratno pozitivno sposobnost, da znamo misliti prihodnje skupno tako, da iz njega nikogar ne izključujemo. Zato je treba upati - in si upati,« je dejal.
Cerar: Z drugimi, ne proti drugim
Poudaril je, da Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov, ne naroda, ne človeštva, »in to ravno zato, ker je oboje znala misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa sebe 'kontra svetu'«. »Kadar delaš in se boriš tako, vedno najdeš zaveznike za pravične boje in prave reči,« je poudaril.
»To so lekcije, ki jih ne gre pozabiti: lekcije druge svetovne vojne, osamosvojitve, spopada s krizo, tudi nesebične pomoči beguncem. Nauk za današnji dan pa je: z drugimi, ne proti drugim,« je dejal Cerar.
»Naj bo dan upora ob premisleku o upih prihodnosti tudi dan upora proti nasilju jezika in nad njim: naj bo dan, ko se zavemo, koliko sovraštva se najprej rodi v besedah, preden postane dejansko - in se temu pravočasno uprimo! Naj bo torej dan upora tudi dan upora sovražnemu govoru, dan upora proti temu, da se z besedami dela boleča in neupravičena sila ljudem,« je pozval.
Kot je še povedal, je Slovenija preživela veliko težkih časov in se iz njih z inovativnostjo vsakič znova izvila. »Želim si, da danes združimo vse naše sile za zavezništvo prihodnosti. Izzivi so danes drugi, okupirani so prej trgi in misli kot pa ozemlja, prej čas kot prostor - a kdor okupira, ta mora vedeti, da je vedno nekje tu že tisti, ki se upravičeno upira,« je povedal.
Cerar: Bodimo ponosni, da slavimo upor
Zbrane je pozval, da bodimo ponosni, da imamo državo, ki je znala iz upora narediti razlog za slavje. »Bodimo dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov, malih in velikih. Bodimo ponosni na našo drago Slovenijo,« je sklenil govor premier.
Državne proslave v Kočevju so se med drugim udeležili udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez in predsednik DS Alojz Kovšca. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.
Za režijo umetniškega dela proslave bo poskrbel Matej Filipčič, oblikovali pa ga bodo igralci, glasbeniki, pevci in plesalci. Avtorji proslave so prepričani, da predstavljata upor in upanje temeljna vidika slovenske nacionalne identitete.
