Medtem ko je Kemis prejšnji teden sporočil, da je končal prvo fazo sanacije stavbe, poškodovane v požaru, in da so spet začeli zbirati nekatere nevarne odpadke, Vrhničani še vedno zahtevajo, da mora podjetje zapustiti občino. Njihovih zahtev ne bo ublažila dopolnilna odločba agencije za okolje (Arso) za sanacijo potoka Tojnica. Iz vrst vrhniške ribiške družine že prihajajo nezadovoljni odzivi na odločitev te državne institucije. Predsednik Ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec je razočaran, ker niso prisluhnili njihovim željam v zvezi z vzorčenjem rib ter sanacijo Tojnice in Ljubljanice. Obenem je opozoril, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) izdal drugačno mnenje, ko gre za preučevanje užitnosti ribjega mesa.
Neskladje med Arsom in NIJZ?
Agencija za okolje je v dopolnilni odločbi med drugim zapisala, da mora Kemis v ribah vzorčiti dioksin, živo srebro in bromirani difeniletri, zahtevo ribičev in Kemisove prve sosede Bernarde Kropf, da bi morali opraviti tudi ekotoksikološke raziskave, pa so zavrnili. Zapisali so, da rezultatov teh testov, tudi če bi bili izvedeni, ni mogoče neposredno povezati z nesrečo. Dodali so, da v Sloveniji ni pravne podlage, ki bi predpisovala spremljanje in merila za ugotavljanje ekotoksičnosti, genotoksičnosti in mutagenosti površinskih voda, pri čemer so se oprli na mnenje izvedenca Mihalea Tomana.
Mikec opozarja, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje ribičem februarja posredoval mnenje, v katerem so navedli še številne druge parametre (tudi pesticida atrazin in flufenacet), ki bi jih bilo po njihovem mnenju treba vzorčiti, da bi v primeru ugodnih rezultatov preiskav ribiči ulovljene ribe lahko brez strahu uživali. Pravijo namreč, da brez analiz onesnaževal v ribah ne morejo izključiti vnosa nevarnih snovi v telo in posledično tveganja za zdravje ljudi, kar se nanaša na ribe, ki so iz Tojnce priplavale v Ljubljanico. Inštitut za varovanje zdravja je predlagal, naj načrt za vzorčenje in analizo rib pripravi več institucij – zavod za ribištvo, nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano in po potrebi strokovnjaki iz agencije za okolje in uprave za varno hrano, pri tem pa so ponudili svojo pomoč.
Ribiči so razočarani tudi nad tem, da agencija za okolje Kemisu ni naložila monitoringa Ljubljanice in sanacije Tojnice v celotnem pasu. »Zelo nenavadno se mi zdi, da državna organa, ki bi morala sodelovati, izdata različno mnenje,« je dejal Mikec in dodal, da je odločba pisana na roko Kemisu. Prejšnji teden je sicer direktor Kemisa v odhodu Emil Nanut dejal, da imajo v zvezi z odločbo pomisleke le glede obsega opazovanja Tojnice.
Bernardo Kropf moti kompenzacijski ukrep
Na odločbo Arsa je mogoče v 30 dneh sprožiti spor na upravnem sodišču, a Mikec pravi, da tega za zdaj ne nameravajo narediti. Meni, da to glede na naklonjenost države Kemisu ne bi bilo smiselno. »Najbolj me skrbi, ker je šlo toliko genskih motilcev v reko. Bojim se, da bomo čez deset let, ko bo naravna selekcija opravila svoje delo, na območju celotne Ljubljanice ribe iskali z lučjo pri belem dnevu, kajti v Tojnico, ki se izteka v Ljubljanico, je steklo ogromno hormonskih motilcev. Že pred požarom so v raziskavi ugotovili, da na 20 ribjih samčkov štirje spremenijo spol,« je še dodal Mikec.
Odločba agencije za okolje vsebuje tudi kompenzacijski ukrep, po katerem bo moral Kemis financirati projekt občine na Bevkah z naslovom »Pravljične poti – pot močvirskih škratov na Mali plac«, katerega vrednost znaša 37.300 evrov. Nad tem je ogorčena Bernarda Kropf, ki županu Stojanu Jakinu očita, da je za financiranje ta projekt predlagal na lastno pest in mimo volje krajanov Sinje Gorice. »Bevke so šest kilometrov oddaljene od Sinje Gorice in nimajo nikakršne zveze s sanacijo po požaru. Če Kemis namerava že kar koli kompenzirati, bi moral to narediti v Sinji Gorici, kjer stoji obrat. Ko sem Sinjegoričanom povedala za to, so bili jezni,« je dejala Bernarda Kropf, ki je na odločbo agencije za okolje napovedala upravni spor.
