Zastavljati življenjska vprašanja Nobelovemu nagrajencu za večino državljanov ne sodi med vsakdanje priložnosti. Na tradicionalnem sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju so jo dijaki, ki so letos sodelovali pri Obrazih prihodnosti, dodobra izkoristili. Odgovori dr. Shirin Ebadi, ki so ji Nobelovo nagrado za mir podelili leta 2003 in je v času sprejema ravno gostovala pri predsedniku republike, so bili polni dejstev iz njenega razburljivega in hkrati navdihujočega življenja, ki jih je spretno ovila v življenjske modrosti in nasvete. Tako je dijakom položila na srce: »Najpomembnejše je, da imate svoje sanje.« Dodala je, da pot do uspeha in sreče ni premočrtna, padci pa so njen obvezni sestavni element, saj spodbujajo rast in uspeh.
O škatli sredi spalnice in krožniku pisane solate
»Ob porazih stopimo korak nazaj – zato, da lahko v naslednjem poskusu sežemo še višje in dlje. Da imam prav, vam predlagam poskus, ki ga lahko naredite v svoji sobi. Predse postavite oviro, na primer škatlo, in jo poskusite preskočiti. Prva stvar, ki jo boste naredili, je, da boste stopili korak nazaj, saj boste tako lahko skočili višje in dlje. Enako storite ob neuspehih,« jim je svetovala. »Mladi včasih neuspeh vzamete preveč resno in ste prepričani, da morate zaradi tega spremeniti svojo pot. Jaz menim drugače. Vsak poraz vodi do uspeha, le premisliti je treba, kje se je zataknilo, in se tega v naslednjem poskusu lotiti drugače.«
Borka za človekove pravice je mlade opozorila tudi, naj se borijo za enakopravne priložnosti. Medtem ko smo po njenem vsi ljudje enakopravni z vidika pravic, žal nimamo vsi enakih priložnosti. Da se ljudje med seboj razlikujemo, pa je povsem običajno. »Sprejeti in spoštovati moramo medsebojne razlike,« je poudarila. »Kot posamezniki smo izjemni, ko pa se združimo v različnosti, nas ta lahko le bogati in dopolnjuje, tako lahko kot družba rastemo in napredujemo.« Svoje besede je ponazorila s prizorom s kosila – solatni krožnik iz številnih sestavin, ki se dopolnjujejo, poskrbi za ustrezno podobo jedi in za polnost okusov. Če bi sestavine stresli v mešalnik, bi bila jed z mnogo vidikov osiromašena.
Ne sramujte se strahu, analizirajte ga
Vendar se je treba po mnenju dr. Ebadijeve tako demokracije kot miru, ki sta zanjo predvsem stanji uma in duha, naučiti in drug drugega sprejemati, čeprav se o vsem ne strinjamo. »Mir zame ne pomeni odsotnosti vojne. Prepričana sem, da je to občutek, ki izhaja iz vsakega posameznika in se izraža skozi njegovo življenje in življenje njegove družine. S tega vidika ga dojemam kot kulturo,« je opisala. Znamenita gostja je bila kljub dolgoletnemu boju za mir in spoštovanje človekovih pravic oziroma včasih prav zaradi tega pogosto tarča groženj nasprotnikov. Brez dlake na jeziku je priznala, da jo je bilo nemalokrat strah. »Strah je naraven odziv na nevarnosti. Nikar se ga ne sramujte, raje ga analizirajte. Sama sem dvakrat po čudežu ušla smrti. Naučila sem se, kako preprečiti, da bi strah vplival na moje delo. Da bi vplival, si namreč želijo tisti, ki mi ga povzročajo. Svojim nasprotnikom pa nikakor nimam namena ugoditi,« je povzela.
Preprost nasvet je dala vsem, ki jih pesti pomanjkanje časa. Dr. Ebadijeva namreč slovi po tem, da je poleg svojega sodniškega dela in predavanja na univerzi ter ob aktivističnih podvigih ves čas sama brez pomočnikov skrbela za družino in gospodinjstvo, ob tem pa je napisala še številne knjige. »Posameznega dneva ne jemljite kot enoto, pač pa razmišljajte o tem, da imate na voljo 24 ur. To je veliko časa, le njegovo izrabo je treba ustrezno načrtovati. Tisti, ki tarnajo, da jim ga zmanjkuje, tega ne znajo.« V duhu izrečenega se je, v skladu s svojim urnikom obiska v Sloveniji, dr. Ebadijeva kljub številnim vprašanjem, ki bi ji jih dijaki še želeli zastaviti, poslovila. Predsednik republike Borut Pahor se je gostji zahvali, prav tako se je zahvalil dijakinjam in dijakom, ki so do zadnjega kotička napolnili Kristalno dvorano predsedniške palače. Poudaril je, da je ponosen na to, da so imeli mladi priložnost prisluhniti življenjskim modrostim Nobelove nagrajenke.
