Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) je z včerajšnjim srečanjem na vrhu na Brdu pri Kranju naredil korak v prizadevanjih, da EU postane številčnejša in morda močnejša z včlanitvijo držav zahodnega Balkana. Po nekaj letih bolj ali manj životarjenja je SEECP kot element širitve »oživel«. Delno so na to vplivali nedavna gospodarska kriza in zaostritev odnosov EU tako z Rusijo kot tudi s Turčijo, ki bi se rada uveljavila v tem delu Evrope, delno pozitivni premiki v nekaterih kriznih točkah, kot so odnosi med Makedonijo in Grčijo, med Kosovom in Črno goro, pa tudi med Srbijo in BiH. Bruselj je očitno ugotovil, da bo moral vendarle delovati bolj proaktivno, če ne želi, da se ta del stare celine spremeni v stalno nevarno žarišče starih in novih konfliktov.
Vrsta novih srečanj
Ob koncu srečanja na Brdu, ki ga je pripravila Slovenija kot predsedujoča SEECP (od junija naprej bo to BiH) in ki so se ga udeležili tudi premierji BiH, Bolgarije, Hrvaške in Kosova, je slovenski premier Miro Cerar znova čestital Makedoniji in Albaniji za nedavno priporočilo evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj za članstvo. »Slovenija ostaja zelo aktivna zagovornica širitve EU tako v evropskih institucijah kot tudi v okviru naših bilateralnih aktivnosti,« je poudaril.
Širitveni proces sicer temelji na izpeljavi potrebnih reform in izpolnjevanju pogojev, kar je odgovornost posamezne države, je poudaril Cerar. Izrazil je upanje, da bosta Atene in Skopje kmalu rešila vprašanje imena in da bo Makedonija v kratkem postala članica Nata. »Slovenija na vseh forumih, tudi v okviru današnjega srečanja, izpostavlja pomen sodelovanja in skupnega soočanja z izzivi, kot so na primer množične migracije in zagotavljanje varnosti,« je dejal Cerar.
Srečanje na Brdu je bilo samo ena izmed diplomatskih aktivnosti na to temo. Včeraj se je v Tirani mudil predsednik evropskega sveta Donald Tusk in se zavzel za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo. Dejal je, da to ni le priporočilo evropske komisije, temveč tudi njegovo osebno mnenje. Tusk, ki je na turneji po regiji, bo odpotoval tudi v Skopje, kjer se bodo v petek zbrali predsednik držav regije v okviru procesa Brdo-Brioni in razpravljali o tesnejšem povezovanju članic tega procesa prav v luči približevanja zahodnega Balkana Evropski uniji.
Po Tuskovem mnenju je v interesu Evrope, da se celotni zahodni Balkan pridruži EU. Pozval je k temu, da se na vrhu EU in zahodnega Balkana, ki bo 17. maja v Sofiji, potrdi evropsko perspektivo regije. Mesec dni pozneje bodo v Bruslju gostili predsednike oziroma premierje držav članic EU na srečanju na temo širitve EU na zahodni Balkan.
