Enajst državnih svetnikov je danes popoldne vložilo podpise za sklic seje o vetu na zakon, ki dviguje znesek minimalnega dohodka na 385 evrov mesečno. Seja bo jutri ob dveh, izid pa ni gotov. »Glede na glasovanje v državnem zboru je veto zelo verjeten,« ocenjuje župan Velenja Bojan Kontič, član Socialnih demokratov. Dejal je, da sam ne bo glasoval za veto, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je dejal, da se bo vzdržal. Predlagatelji si sicer prizadevajo, da bi bilo glasovanje tajno, a to mora potrditi večina prisotnih.
V državnem zboru je bil zakon prejšnji četrtek potrjen z 33 glasovi proti 22. Za zakon so glasovali Levica ter večina poslancev SMC in DeSUS, SD je bil vzdržan, proti pa sta bili SDS in NSi. Če bo državni svet izglasoval veto, bo zakon na ponovnem glasovanju zakon v državnem zboru potreboval 46 glasov podpore, kar bi bilo malo verjetno. Če bo zakon padel, pa bo denarna socialna pomoč ostala na 297 evrov mesečno.
Med podpisniki za sklic seje so predstavniki delodajalcev, čeprav so se ti včeraj odpovedali možnosti, da sejo o vetu skličejo kot interesna skupina. Dvigu nasprotujejo, ker naj bi podjetjem otežil pridobivanje delovne sile, vendar so včeraj ocenili, da veto ni potreben, ker zakon predvideva samo začasen dvig zneska na 385 evrov. Poleg tega so menili, da veto v času pred volitvami ne more biti izglasovan.
Tako je delodajalce včeraj presenetila novica, da nekdo izmed svetnikov, ki predstavljajo lokalne interese, zbira podpise, da bi se seja sklicala po drugi poti, torej ne s strani ene od interesnih skupin, temveč z najmanj osmimi podpisi svetnikov. Pobudnik je bil po neuradnih informacijah Igor Velov, državni svetnik, ki zastopa Kranj in okolico, sicer pa direktor Agencije za varnost prometa. Velov trdi, da je na prvem mestu med podpisanimi samo zato, ker nekdo pač mora biti.
Podpisniki zahteve menijo, da morajo biti socialni prejemki dovolj visoki, da omogočajo dostojno življenje, vendar je treba to področje urejati celovito in v sodelovanju socialnimi partnerji, je izjavil Velov. »Nikakor nismo za reševanje omenjenega področja parcialno, brez ustreznega dialoga z vsemi socialnimi partnerji, v naglici in v škodo drugih proračunskih porabnikov in to brez tehtnega premisleka, dogovora ali obrazložitve,« je zapisal.
Navedel je, da je ministrstvo za finance predvidenega dviga socialne pomoči vzelo 35 milijonov evrov iz proračunske postavke za cestno oziroma prometno infrastrukturo. »Naše ceste potrebujejo nujna popravila in vzdrževanja,« je dejal Velov.
»Razmerje med obema dohodkoma se lahko izboljša samo z dvigom premajhne minimalne plače«
Skupnost občin Slovenije je nasprotovala že predlogu dviga zneska na 331 evrov, kolikor je želela ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Pri tem je skupnost navajala najpogostejše argumente proti dvigu socialnih transferjev, torej javnofinančne stroške ter domnevno odvračanje brezposelnih od iskanja dela, dodala pa je tudi opozorilo o »vplivu na ekonomske migracijske tokove«. »Prihaja do povečanih ekonomskih migracij iz področji izven EU zaradi potreb podjetji po delovni sili, ki imajo cilj tudi v koriščenju socialnih transferjev,« je zapisala generalna sekretarka skupnosti občin Jasmina Vidmar.
Proti vetu so poleg Levice danes pozvali še člani kolektiva ljubljanske fakultete za socialno delo. »Dokler z denarno socialno pomočjo ni mogoče kriti niti minimalnih eksistenčnih stroškov in dokler z minimalno plačo ni mogoče živeti nad pragom revščine, se razmerje med obema dohodkoma lahko izboljša samo z dvigom premajhne minimalne plače, ne pa z znižanjem prenizke DSP,« so zapisali.
Levica je danes ponovno izpostavila, da je raziskava, ki jo je naročilo ministrstvo za delo, pokazala, da samska oseba za najnujnejše stroške potrebuje najmanj 442 evrov na mesec. »Kljub rekordni gospodarski rasti živi pod pragom revščine 280.000 prebivalcev Slovenije,« so zapisali v sporočilu za javnost. Vodja stranke Luka Mesec pa je opozoril na željo predlagateljev seje, da bi bilo glasovanje tajno. »To pove vse o njih in njihovem predlogu: niti toliko pokončni niso, da bi za svoj predlog stopili z imeni in priimki,« je dejal.
V nevladnih organizacijah Dobrodelno društvo Petka za nasmeh, Slovenska filantropija, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Delavska svetovalnica, Nacionalni forum humanitarnih organizacij ter društvo Kralji ulice pa so obsodili javne napade na prejemnike socialnih transferjev ob sprejemanju sprememb zakonodaje, ki dviguje denarno socialno pomoč.
Po njihovem prepričanju gre za neutemeljene napade na prebivalce Slovenije, ki so se znašli v stiski in posledično prejemajo denarno socialno pomoč. Pri zakonski spremembi višine osnovnega zneska minimalnega dohodka po njihovem mnenju sploh ne gre za dvig, ampak za uskladitev zneska z izračunano višino iz leta 2009, po kateri 385 evrov pomeni višino minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, ki še omogočajo preživetje posameznika.
